To je normalen delovni dan za Brigito Jurišič iz Dola pri Hrastniku oziroma iz Brage na Portugalskem. Brigita se je namreč pred sedmimi leti preselila na sever Portugalske. Zakaj? Seveda, zaradi ljubezni. Tam je zaključila šolanje, se poročila, si ustvarila življenje, družino.
Najprej tipično žensko vprašanje. Kako si spoznala moža?
Z možem sva se spoznala preko socialnega omrežja hi5, ki je bilo v letu 2005 precej popularno. Andre (sedaj moj mož) me je kontaktiral, ker je želel izvedeti kaj več o Sloveniji, kamor se je kot bodoči Erazmusovec odpravljal. Ker sem imela tudi sama načrtovano Erasmus izmenjavo v Španijo, se mi je zdela ideja, da pred odhodom na izmenjavo poiščeš lokalce, ki ti dajo osnovne informacije o kraju, kamor odhajaš, izredno zanimiva. Andreju sem ob prihodu v Slovenijo pomagala pri iskanju stanovanja, aktiviranju Mobi kartice in podobnih zadevah, ki so nam samoumevne. A brez znanja domačega jezika, precej zapletene.
Po nekaj mesečnem obiskovanju in vezi na daljavo sem se odločila, da se preselim na Portugalsko in tam naredim magisterij. Po magisteriju sem ostala in mineva ze 7. leto kar sem tu.
Kakšen je tvoj vsakdan?
Normalen delavnik tukaj je od devetih do šestih z enourno pavzo za kosilo. Tudi sama sem v tem sistemu. Delam na uradu za transferenco tehnologije z univerze Minho v industrijo, hkrati pa vodim se lastno svetovalno podjetje na področju mednarodnega razvoja poslovanja. Poleg službe, podjetja in 2,5 letnega mulca ostane le malo časa za druge aktivnosti. Ob ponedeljkih zvečer obvezno zumbam, da vzdržujem kondicijo. Proste večere (ko ni poslovnih večerij ali v noč podaljšanega dela v podjetju) med tednom izkoristimo za družinske sprehode po mestu. Ob vikendih so pogosto organizirajo razne večerje in druženje s prijatelji, saj za Portugalce ni druženja brez dobre hrane in vina. Če je lepo vreme gremo za vikend tudi do obale, ki je 40 minut vožnje od Brage.
Ti je bilo težko zapustiti domačo deželo?
Svojega odhoda nisem nikoli videla kot nekaj trajnega, dorečenega, kot nekaj, kar bo trajalo za vedno, zato niti ni bilo težko oditi. Težko pa je včasih, ko pogrešaš svojo družino in prijatelje ter bi se rad družil z njimi pa ravno ne gre, ker so vendarle 2000 kilometrov stran.
Kaj najbolj pogrešaš?
Družino in prijatelje.
In kaj ti je najbolj všeč – kar je drugače kot tukaj?
Odlična hrana ter sama portugalska kultura.
Pred kratkim si bila v Sloveniji z družino. Kaj si tukaj pokazala, predstavila možu?
Mož že precej dobro pozna Zasavje. Ponavadi, ko smo v Zasavju gremo vsaj enkrat v Gore ali na Kopitnik peš. Zelo radi gremo tudi v Rimske Terme. Letos smo šli pred odhodom se na koncert v okviru festivala Štuor.
Kaj je njemu pri nas najbolj všeč, kaj mu je morda nenavadno?
Najbolj mu je všeč narava in slovenski način življenja, ki omogoča kvalitetno preživljanje prostega časa.
Nenavadno pa mu je to, da se v Sloveniji je samo en topel obrok, saj na Portugalskem jedo za kosilo in za večerjo topel, kuhan obrok.
Zasavje je območje z visoko brezposelnostjo, čeprav je gospodarska kriza povsod. Kako pa sama to doživljaš?
Tudi Portugalska je precej pod vplivom gospodarske krize, veliko podjetij se spopada s težavami zaradi oteženega dostopa do kreditov in težav s plačili. V severnem delu Portugalske je veliko industrije iz tradicionalnih sektorjev (tekstil, čevljarstvo, metalomehanika), ki v današnjem globaliziranem svetu morajo bolje delati, da ohranjajo svojo konkurenčnost. Opazi se, da so ljudje precej brezvoljni, saj je precej ljudi tudi tukaj brezposelnih in veliko podjetjem grozi zaprtje.
