12. 05. 2014

Neobvezno članstvo podjetnikov in podjetij v obrtni zbornici so prinesle lanskoletne spremembe obrtnega zakona. In kot po pričakovanjih je velik del članov iz zbornice izstopil.

V Zagorju izstopila petina članov
Po dobre pol leta od spremembe zakona, ki s prostovoljnim članstvom Obrtni zbornici ni bil najbolj pisan na kožo, smo preverili na Območni obrtni zbornici v Zagorju, koliko njihovih članov je izstopilo in kako sami gledajo na nov ‘režim’.

Po besedah sekretarke OOZ Zagorje, Saše Pegan je pri njih izstopilo 20% članov, kar je precej nižje od slovenskega povprečja – 36,9%. Na Obrtni zbornici so pojasnili, da so osip članstva s spremembo zakona pričakovali, obenem pa članom zagotavljajo, da bodo kljub nižjim sredstvom izvajali vse storitve v podporo članom v nespremenjenem obsegu. ‘Saj je naše osnovno poslanstvo še vedno skrb za razvoj obrti in podjetništva in zagotavljanje ustreznega podpornega okolja članom obrtnikom in podjetnikom’ je dodala Peganova.

V OZS pa tolikšnega izpisa očitno niso pričakovali. Julija 2013 so namreč za Siol zapisali: ‘Prepričani smo, da se večina članov zaveda koristi, ki jih ima članstvo v zbornici, zato velikega osipa ne pričakujemo.’ Po spremembi zakona, jeseni 2013 je v Sloveniji iz članstva obrtne zbornice izstopila skoraj tretjina vseh članov.

‘Iz dejstva, da se po odpravi obveznega članstva, novi obrtniki in podjetniki včlanjujejo v zbornico prostovoljno, izhaja, da številni med njimi vidijo smisel in korist v tovrstnem združevanju in povezovanju. Uveljavitev prostovoljnega članstva se nam zdi dobrodošla, saj ne vidimo smisla v prisilnem in zato posledično nezadovoljnem članstvu, ki je zaradi »prisile« že vnaprej nasprotnik povezovanja’ je za ZON pojasnila Saša Pegan iz zagorske obrtne zbornice.

O zbornici na forumih?
(forum 24ur.com)

‘Za obrtno zbornico nočem več slišati! Ker sem prek njih pred 10 leti odprl s.p. sem jim moral plačati članarino. Nobenih razpisov za posel, nobenih aktivnosti z njihove strani. Niti ene vstopnice za obrtniški sejem nisem dobil od njih…. v glavnem da so kasirali članarino! Ko mi je šlo slabo je bila obveznost do članarine njihova glavna skrb! Če nisem mesečno plačal so se na koncu leta usedel na račun in zarubil svojih 200 e. Ko sem s.p. odjavil in jim javil, da nisem več registriran, so že spet pokasiral prek rubeža še za eno leto. Ja, to je obrtna zbornica!!!!’

‘Ah poznam jaz to leglo mafije dobro ,zato od novembra nisem več član te mafije, čeprav mislim, da obrtniki krvavo potrebujemo zbornico, ki bi zasopala nas z dušo in srcem in to smo tudi pripravljeni pošteno plačat…. ne pa te papagaje plačevat, ki delajo samo za žlahto in kuverte……’

‘Nekdo očitno namenoma laže in zavaja, obrtna zbornica je priseseana na tiste, ki ustvarjajo, zato si lahko talajo lepe plače in obenem izbirajo komitente za te subvencije po prijateljski liniji. Še ena štala, kot vse ostalo pri nas.’

Pa še mnenja članov s spletne strani OZS:

Andrej Počivavšek, elektro dejavnost:
“Član obrtne zbornice ostajam, ker je zbornica sindikat delodajalcev. Preko obrtne zbornice sem obveščen o spremembah tehnične, poslovne in delovne zakonodaje. Le prek sistema obrtne zbornice lahko vplivam oziroma dajem predloge o spremembah zakonodaje.”

Tomaž Luštrek, avtokaroserist:
“Ostajam član OZS, vendarle so neke ugodnosti in podatki na voljo, pa seveda revija Obrtnik, kjer so zanimive in uporabne informacije. Je pa res, da je na našem področju malo vidnega napredka. Vsi vemo, da je precej “dela na črno” in na tem bi morali pri zbornici več delati.”

…pravi po 18-ih letih ravnateljevanja Bronislav Urbanija, ki se je odločil, da je čas da mesto v svoje dobro in dobro šole prepusti drugim. Prvi razpis je padel v vodo, zato bodo učitelji še enkrat izbirali novega ‘šefa’.

Prvi razpis padel v vodo

Na razpis za ravnatelja osnovne šole Toneta Okrogarja so se prvič prijavili štirje kandidati, vendar pa je bila vloga enega od kandidatov, sicer učitelja na omenjeni šoli, nepopolna in so jo po nasvetu ravnateljskega servisa zavrnili. Po pridobitvi mnenja ministrstva, ki je odločili ravno nasprotno, pa je Svet Zavoda šole določil ponovitev razpisa.

Vloge novih kandidatov so odpirali v prejšnjem tednu in po besedah ravnatelja Bruna Urbanije, so se nanj prijavili trije. O imenih ne želi govoriti, je pa pojasnil, da ena od vlog zopet ni popolna in po neuradnih informacijah smo izvedeli, da je nepopolno vlogo oddal kandidat, ki že v prvem krogu ni oddal popolne prijave.

Danes je le ta dopolnil svojo ponudbo in po potrditvi sveta šole morajo določiti datum za nove oziroma ponovne predstavitve, na katerih bodo kandidati učiteljem predstavili svojo vizijo delovanja šole in odgovarjali na njihova vprašanja.

Ravnatelj v odhajanju želi, da njegovo mesto prevzame nekdo, ki šolo dobro pozna. Na razpis sta se namreč prijavila dva notranja kandidata in kandidatka iz Štajerske. ‘Bil sem pri odpiranju ponudb in moja želja je, da ostane eden iz kolektiva. In tudi kolikor poznam, bo eden od notranjih članov nov ravnatelj ali ravnateljica.’ je za ZON pojasnil Bronislav Urbanija.  Kot dolgoletni delavec zagorske šole, pa ravnatelj ne namerava šole popolnoma zapustiti. Želi delati in ustvarjati skupaj z novim vodjem, ki mu bo pomagal in z njim delil vse svoje izkušnje, saj kot je še dodal, kandidati niti ne vedo, kaj ravnateljsko mesto pomeni. So pa vsi prijavljeni zagotovili, da drastičnih sprememb ne bo in bodo dosedanjo vizijo peljali naprej.

Zakaj ravnatelj odstopa?
‘Bil sem izredno presenečen, ko sem objavil, da ne bom kandidiral. Odzivi so bili izjemno dramatični in želje tako učitelje, staršev in občine, da ponovno kandidiram. Dejansko pa sem se tako odločil in od tega nisem odstopil.’ Urbanija želi, da bi takšna praksa postala pogostejša. Naj na vodilna mesta pridejo mlajši, pa ne le v šolah, kot je še dodal, tudi v politiki bi morali mesta prevzeti mlajši.

SORODNI ČLANKI:

Govorice o nepravilnostih pri gradnji vrtca SMRKCI.

Pred tremi leti so se na praznik medicinskih sester na Statističnem uradu RS posebej posvetili in pripravili raziskavo na temo zdravstvenega osebja.

Konec leta 2011 je bilo v Sloveniji  nekaj več kot 18.300 zaposlenih ali samozaposlenih oseb, ki so opravljale poklic medicinske sestre; med njimi je bilo 12,4 % moških – zdravstvenih tehnikov.

Zanimanje za ta poklic je med moškimi vedno večje, saj je bilo na primer leta 2000 zgolj 7,8 % zdravstvenih tehnikov, njihovo število pa se je skozi to obdobje stalno povečevalo.

Zato tudi ni presenečenje, da je večina moških zdravstvenih tehnikov (kar 70,4 %) starih od 20 do 39 let, medtem ko je večina žensk medicinskih sester (57,1 %) starih od 30 do 49 let.

Enemu zdravniku asistirajo skoraj tri medicinske sestre oz. zdravstveni tehniki
Ob koncu leta 2011 je bilo zaposlenih skoraj 6.750 zdravnikov in zobozdravnikov – to pomeni, da je na enega zdravnika oz. zobozdravnika bilo zaposlene 2,7 medicinske sestre oz. zdravstvenega tehnika. Pred enajstimi leti, torej v letu 2000, je bilo to razmerje 1 : 2,8, saj je takrat 5.500 zdravnikom oz. zobozdravnikom asistiralo nekaj več kot 15.600 medicinskih sester oz. zdravstvenih tehnikov.

Darinka Klemenc, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije je zagotovila, da bodo zaposleni v zdravstveni in babiški negi tudi v obdobju, ko svet in našo državo pretresajo spremembe, še naprej odgovorno, kakovostno, varno in humano opravljali svoje poslanstvo. »Pacienti si to zaslužijo in od nas pričakujejo. Še posebej v teh težkih časih pričakujejo veliko našega znanja, empatije in občutka za profesionalno in človeško skrb. Kdo drug, če ne mi, ki smo neobhodni del zdravstvenega sistema, jim to lahko ponudi? Še naprej si bomo prizadevali, da bomo pri pacientih najbolj zaupanja vredna poklicna skupina v zdravstvu in bomo ohranjali naše strokovne, etične in moralne vrednote, ki smo jim zavezani,« poudarja predsednica Zbornice – Zveze.

__________________________________________________________________________________________

Zgodovina
12. maj je mednarodni dan medicinskih sester. Na ta dan se je leta 1820 rodila britanska humanistka in medicinska sestra Florence Nightingale, ki je bila pobudnica ozaveščanja o potrebnosti izobraževanja medicinskih sester. V svojih vojnih poročilih je opozarjala na nujnost ustrezne medicinske pomoči, posebej zaradi neurejenih higienskih razmer v bolnišnicah. Pozneje je ustanovila šolo za medicinske sestre in babice.

Na slovenskih tleh je imela podobno vlogo Angela Boškin. Leta 1918 je diplomirala iz socialno zdravstvenega dela skrbstvenih sester, in tako postala prva, takrat še jugoslovanska, diplomirana otroška negovalka in medicinska sestra. Po koncu prve svetovne vojne je ustanovila posvetovalnico za matere in dojenčke. Za številne zasluge na področju organiziranja dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic je prejela prvo zlato značko medicinskih sester.