Tudi to se zgodi. Po včerajšnji noriji v centru Hrastnika, nam je med objavo ušlo nekaj – natančneje kar 128 – fotografij. Malce z zamudo jih objavljamo danes.
A to še ni konec “evrofije Kauzer”. Kmalu objavimo še video prihoda, himne, pogovora s Petrom ter izjave očeta in župana Hrastnika. Vse to sledi na ZON.si!!!



“Ponosni in veseli smo uspeha našega častnega občana, veseli da mu je uspelo na olimpijadi, čeprav ima že bogato zbirko odličij. Skupaj z njim se veselimo, da je uresničil sanje” je danes za naš portal povedal hrastniški župan Miran Jerič. Skupaj z brodarskim društvo bodo Petru pripravili sprejem kot se šika, obljubljajo. Kdaj to bo, pa bo znano v prihodnjih dneh, saj še ne vedo točno, kdaj se kajakaš vrača domov. 
Burni navijači niso skrivali vzhičenja in glasni vzkliki ter kriki odmevajo po vsem Hrastniku. Med kupico navijačev pa vsekakor tudi Petrova največja oboževalka, njegova mama Anita: “Vesela sem, kaj naj rečem, zaslužil si je to, dolgo je garal zanjo” je s solzami očeh dejala po Petrovem nastopu.
Najprej potrebni protipoplavni ukrepi
Lestev je rezultat odličnega sodelovanja Občine Hrastnik in Občine Trbovlje, ocenjujejo trboveljski kot tudi hrastniški gasilci, ki so svoj gasilski avtopark obogatili še za novo gasilsko vozilo za gašenje in reševanje z višin oziroma avtolestev s košaro (ALK).
Odgovor je povsem preprost – da bo v Zasavju mogoče luštno, zdravo in ustvarjalno živeti. Da mladim ne bi bil cilj odhajanje iz regije, ampak da bi tu ostali oziroma se vanjo vračali, da bi tu ustvarjali in živeli, odločno pojasnijo Punktovci in nadaljujejo: »Zato smo v Zasavju smo želeli zbrati okrog sebe vso ustvarjalno energijo in jo pretočiti v nekaj novega, tudi zabavnega in pa predvsem koristnega za zasavsko skupnost. Energijo, ki bi poleg ustvarjanja tudi doprinesla zasavski skupnosti in se z vso inovativno vnemo lotila reševanja družbenih izzivov« Eden takšnih je tudi problem praznih prostorov, pa odhajanje mladih iz Zasavja, premalo delovnih mest …
Ključ je v ljudeh in sodelovanju. Skozi vse izpeljane projekte, druženja in sodelovanja smo dobili potrditev tega. Ključ je seveda tudi v odnosih, pa naj gre iz organizacijskega, poslovnega ali družabnega vidika. Za nas se vsaka zgodba začne s sodelovanjem, vključevanjem in horizontalnimi odnosi.
Presenetilo nas je, da smo v tem kratkem času ustvarili to prezenco in pozicijo, ki jo imamo danes. Da nas tudi nacionalno naslavljajo kot kredibilne sogovornike pri temah reševanja problematike praznih prostorov (s projekti PIIP, Post-Apokalypsa, Empty spaces of Zasavje), področja sodela, podjetništva z družbenim učinkom ter nas vabijo v številne projekte, skupine, kot predavatelje …
V isti sapi pa nas je mogoče vseeno razočaralo spoznanje, da v splošnem progresivne ideje še vedno ne dobijo zadostne podpore ter da se na ustvarjalnost in svobodomiselnost še vedno gleda kot na igračkanje. Na nacionalni ravni se to že počasi premika, na lokalni pa smo še vedno v svojem balončku.
Po načelih socialnega podjetništva delujemo že od samega začetka. Vodijo nas vrednotne usmeritve kot so horizontalna organizacija, transparentnost in soodločanje. Za pridobitev statusa smo se odločili izključno zaradi razpisnih pogojev, saj se kot društvo ne moremo prijavljati na razpise, ki so primerni za našo vsebino dela. Zakonodaja na področju socialnega podjetništva je še dokaj nesinhronizirana z realnim stanjem v družbi in glede na tempo, s katerim meljejo naši zakonodajni mlini bi lahko rekli, da kakšnih večjih sprememb v kratkem ni pričakovati.
Vse skupaj je bilo nadaljevanje začetega in narejenega v tej sezoni, “ko smo se v društvu tako rezultatsko kot organizacijsko povzpeli stopničko više” ponosno pripovedujejo člani Rudarja. Trud in angažiranost so očitno opazili tako na Rokometni zvezi Slovenije kot tudi v širši javnosti, nenazadnje so to opazili Zasavci in z napolnitvijo dvorane v nedeljo to tudi potrdili.
Pripravljalna tekma je bila druga tekma teh dveh tekmecev v pripravljalnem ciklu in naši reprezentantje so tokrat že na začetku prevzeli pobudo in takoj povedli. Naleta naših niso ustavile niti grobosti Tunizijcev na vsakem koraku in vodstvo naših je do polčasa le še naraščalo. Na odmor so odšli naši s prednostjo 13 golov (22:9). Tudi drugi polčas so tempo vzdrževali in srečanje dobili z visokih 39:24, kar je tudi najvišja zmaga v dosedanjih medsebojnih srečanjih. V petek čaka naše fante še zadnja pripravljalna tekma na domačih tleh pred odhodom v Rio. Tokrat bodo v koprski Bonifiki gostili reprezentanco Hrvaške, ki prav tako potuje na letošnje olimpijske igre.
Aktivnosti so se pričele z obiskom Steklarne Hrastnik in obiskom Skakalnega centra Kisovec. Nadaljevale z obiskom Bleda in Ljubljane v soboto. V nedeljo zjutraj so udeleženci iz tujine obiskali še Kum. Nato je avtobus udeležence odpeljal v Dolenjske Toplice. Ves čas dogajanja so bili z otroci člani Rotary kluba Zagorje Kum, ki so skrbeli za organizacijo, varnost in dobro počutje otrok.
Urnik vsakega dne je bil zanimiv in pester prav tako aktivnosti saj se jih je vsak dan zvrstila lepa paleta. Lokostrelstvo, jahanje konj, vožnja s kanuji, košarka, prva pomoč, vožnja z Buggy-ji, tek v vrečah, disko, kino pod zvezdami, risanje , pisanje, bazen in še in še.
Člani Rotary klubov Zagorje Kum, Brčko, Zrenjanin in Beograd Dunav smo svoj cilj dosegli. Povezali smo učence iz različnih krajev, treh držav in različnih ver, ki so spoznali Slovenijo, naše kraje in ljudi, predvsem pa so preživeli devet nepozabnih dni in postali pravi prijatelji.
Srečanje je potekalo na več kot 500 let stari kmetiji Abram, ki se s svojimi travniki, polji in gozdovi razprostira na nadmorski višini 920m in nudi dih jemajoče poglede vse do morja. Travniki s svojimi barvami in cvetovi opojno dišijo in kar vabijo na sprehod, v lepo ohranjenih gozdovih pa baje lahko srečaš tudi volka, risa in medveda. Eden izmed njih se je nekoč izgubil in je na kmetiji Abram dobil zatočišče in postal maskota kmetije.
Druženje je potekalo v prijetnem vzdušju,ob dobri hrani, glasbi, iskanju sreče na srečelovu in ugibanju teže razstavljenega pršuta. Smo pa vse ponujeno tudi dodobra izkoristili – uganili smo težo pršuta, prejeli prvi nagradi na srečelovu in se imeli lepo.