Zakaj se je zgodba Punkta sploh začela?
Odgovor je povsem preprost – da bo v Zasavju mogoče luštno, zdravo in ustvarjalno živeti. Da mladim ne bi bil cilj odhajanje iz regije, ampak da bi tu ostali oziroma se vanjo vračali, da bi tu ustvarjali in živeli, odločno pojasnijo Punktovci in nadaljujejo: »Zato smo v Zasavju smo želeli zbrati okrog sebe vso ustvarjalno energijo in jo pretočiti v nekaj novega, tudi zabavnega in pa predvsem koristnega za zasavsko skupnost. Energijo, ki bi poleg ustvarjanja tudi doprinesla zasavski skupnosti in se z vso inovativno vnemo lotila reševanja družbenih izzivov« Eden takšnih je tudi problem praznih prostorov, pa odhajanje mladih iz Zasavja, premalo delovnih mest …
Odločili smo se postati del rešitve in tako se je začela pisati zgodba o Punktu.
Štiri leta je ali pa ni dolga doba. Kaj ste v tem času »dognali«?
Ključ je v ljudeh in sodelovanju. Skozi vse izpeljane projekte, druženja in sodelovanja smo dobili potrditev tega. Ključ je seveda tudi v odnosih, pa naj gre iz organizacijskega, poslovnega ali družabnega vidika. Za nas se vsaka zgodba začne s sodelovanjem, vključevanjem in horizontalnimi odnosi.
Ljudje in ideje so na prvem mestu, šele potem pride na vrsto ostalo. Zgodbe, ki v ospredje postavljajo pehanje za dobičkom, ne meneč se za okolje, prostor in ljudi, propadejo. To se je na primeru Zasavja jasno izkazalo.
Kaj vas je pozitivno presenetilo in kaj razočaralo na celi črti?
Presenetilo nas je, da smo v tem kratkem času ustvarili to prezenco in pozicijo, ki jo imamo danes. Da nas tudi nacionalno naslavljajo kot kredibilne sogovornike pri temah reševanja problematike praznih prostorov (s projekti PIIP, Post-Apokalypsa, Empty spaces of Zasavje), področja sodela, podjetništva z družbenim učinkom ter nas vabijo v številne projekte, skupine, kot predavatelje …
V isti sapi pa nas je mogoče vseeno razočaralo spoznanje, da v splošnem progresivne ideje še vedno ne dobijo zadostne podpore ter da se na ustvarjalnost in svobodomiselnost še vedno gleda kot na igračkanje. Na nacionalni ravni se to že počasi premika, na lokalni pa smo še vedno v svojem balončku.
Progresivne ideje in ljudje obstajajo, vendar jih je še vedno premalo, pa tudi te niso splošno prepoznane kot pomemben prispevek k razvoju družbe in tukaj smo v velikem zaostanku. Še vedno so v primežu okostenelih institucij, se borijo z nepotrebno birokracijo, uredbami in izgubljajo energijo s pogosto prezapletenim postopki črpanja virov financiranja. S tem pa izgubljamo vsi.
Morda kakšna napoved ali obljuba za naprej?
Trenutno se ukvarjamo z nabiranjem energije za nove zgodbe. Lahko pa napovemo nekaj bližnjih načrtov, kot so – širitev v Zagorje v drugi polovici avgusta. Kmalu bomo naznanili tudi festival traparij oziroma konference zasavskih kreativcev, ki bo potekala 17. septembra. V kratkem pa bomo razpisali tudi nove datume kreativne terenske igre Post-Apokalypsa, ter nove epizode podcasta Sodobniki ob koncu poletja…
Preberite si tudi intervju s Tadejo Bučar – voditeljico laboratorija za kreativne industrije Punkt, komunikologinjo in svobodnjakinjo.
Postali ste socialno podjetje, zakaj?
Po načelih socialnega podjetništva delujemo že od samega začetka. Vodijo nas vrednotne usmeritve kot so horizontalna organizacija, transparentnost in soodločanje. Za pridobitev statusa smo se odločili izključno zaradi razpisnih pogojev, saj se kot društvo ne moremo prijavljati na razpise, ki so primerni za našo vsebino dela. Zakonodaja na področju socialnega podjetništva je še dokaj nesinhronizirana z realnim stanjem v družbi in glede na tempo, s katerim meljejo naši zakonodajni mlini bi lahko rekli, da kakšnih večjih sprememb v kratkem ni pričakovati.
Foto in video: Arhiv Punkta
