Vsako večje deževje poplavi na istih območjih, odnese ceste, poplavi objekte. Problem so hudourniške vode in prenizek vodostaj potoka Medija, na kar državo že lep čas opozarjajo tudi iz Krajevne skupnosti Mlinše Kolovrat, nam zaupa predsednika KS Marija Ribič. Odgovor, ki je zanje vsakič isti pa, da hiše niso ogrožene, že skoraj v smehu pojasni Ribičeva, saj so vedno znova poplavljene hiše, delavnice ter ceste in polja.
Ceste so še najmanjši problem, opisuje Ribičeva, kadar so ogroženi stanovalci. Prebivalci Briš, Medije, Žvarulja in Plavišnika so že vajeni težav z vodo, zato se sanacije lotijo takoj, in tako je bilo tudi v soboto, ko so ob pomoči vestnih gasilcev PGD Kolovrat in kasneje še delavcev komunale odpravili posledice do te mere, da je življenje steklo dalje. Tudi ceste so danes vse prevozne, izvemo od Ribičeve, bo pa potrebno sanirati ceste in brežine potokov.
V Brišah ob vsakem dežju ista hiša
Krajevna skupnost, v kateri živi kar 1200 prebivalcev je zelo razvejana in ceste so razpršene, mnogo teh je še vedno makadamskih in te v vsakem nalivu odnese. So pa krajani zelo uvidevni, še pojasni predsednica krajevne skupnosti, saj brez besed primejo za orodje in sanirajo, kolikor se da.
Pričakujejo nove težave
Po besedah Ribičeve je bila občina zelo odzivna, najbolj prizadete dele so že sanirali. “Gre za začasno sanacijo, da se zagotovi prevoznost, dokončna sanacija bo izvedena bo deževju. Z novim valom padavin v prihodnjih dneh je namreč pričakovati nove težave” pravijo na zagorski občini.
Delavci Komunale Zagorje so še vedno na terenu in čistijo prepuste na odsekih Moser – Kolovrat, Zatreb – Mlinše. Še danes bodo, kot pravijo na občini, opravili ogled tudi v Padežu, Rodežu in na Podkumu.
FOTOGALERIJA:
Frizerski salon je razdelil na kotičke, eden je namenjen moškim, saj jim Luka ponuja izkušnjo ‘barbershopa’, prave moške brivnice, edine v Zasavju. “Zadnja leta dajo moški ‘več nase’, ni jim vseeno kakšno frizuro imajo, v trendu so brade … moške frizure so zadnja leta velik izziv.” Poleg prostora, namenjenega ženskam, ni pozabil na najmlajše stranke, ki jim je v salonu uredil prijeten otroški kotiček.
Špela Pavli Perko
Irena Stražar in Alojz Klančišar na travniku nad jamo.
Vhod v jamo je skozi majhno luknjo
Vhodna jama je bogata s kapniki in kapniškimi zavesami. Nad jamo so navdušeni tudi gorski reševalci. “To je sicer moja prva jama, ampak je res lepa in predvsem je vzdušje drugačno kot v gorah,” pravi Peter Zupančič iz Gorske reševalne službe Ljubljana. Nekaj korak od vhodne dvorane pa se skriva še ena jamska dvorana, kjer so organizatorji ob sobotnem obisku pripravili pravi mali koncert in tako preverili tudi njeno akustičnost. Kako se je dvorana odrezala, lahko preverite v spodnjem videu.
Matej in Matic Bovhan sta v jami tudi zaigrala
“Imeti tako fantastično sceno na tako majhen odru, imeti v živo bend, prireditev posneti s petimi kamerami, pod odrom trije fotografi … Za nameček pa seveda ‘point’ celega šova – 9 res izjemnih pevk. Kaj naj rečem – s ponosom se podpišem pod projekt,” pravi Ašič o prireditvi, ki si jo je ogledalo okoli 250 ljudi.
Marko Bručan
Alojz Klančišar
Poleg teoretičnih in strokovnih predavanj ter druženja so na 30 lokacijah po Zasavju naredili delovišča in poustvarili situacije reševanja iz ruševin ter iskanje pogrešanih v naravi.
Obisk muzeja 4. dritl, obvoz mesta, ogled degradiranih rudarskih območij, spoznavanje življenja rudarjev skozi stanovanja rudarskih kolonij, občudovanje najvišjega dimnika v Sloveniji in na koncu še vzpon na Kum s kulinaričnim zaključkom zaokroži popoln turistični obisk Trbovelj.
Najbolj navdušena, pravzaprav presenečena je bila Maja nad poustvarjenimi rudniškimi rovi in virtualnim popotovanje, “to je edinstvena izkušnja, vsaj zame je bila, saj se se prvič virtualno potikala po prostorih, ki jih nikoli zares nisem obiskala. Za zaključek izkušnje se popelješ še s posebnim vlakcem, kot v večjem zabaviščnem parku. Tam za trenutek zgubiš stik z realnostjo” vzhičeno opisuje mlada Celjanka, ki še danes občuduje dejstvo, kako lahko vizualni efekti pretentajo možgane. In tukaj se z zgodovino v novo dobo navežejo novi mediji.
Mož je služil kruh v rudniku in dobil stanovanje v rudarski koloniji, ki so bile v neposredni bližini vhoda v rov. Stanovanja so bila majhna, čeprav so bile družine bistveno večje kot večino današnjih, pogosto so zraven bivale še kakšne tete, strici. Pristna izkušnja, doda po obisku stanovanj Maja, saj lahko začutiš vsakdanjik rudarskih družin.
