Ne zdržim več doma. Vleče me v znano ali neznano, vseeno mi je, samo, da nekam grem. Ali lahko kiksnem z odločitvijo? Ne, nikakor. Še tista potovanja, ki mi ne sedejo takoj, ki me ne fascinirajo na licu mesta, se kasneje izkažejo, da so mi pustila neizbrisen pečat. Nekatere dogodke je treba malo prespati, potem se vtisnejo vate. Po vsakem potovanju si naredim foto knjigo in vsakič podoživljam trenutke s fotk. Se kar prestavim na mesto dogodka, zaprem oči in potujem.
Adijo Zagorje, dober dan /…../

Če bi stene govorila

| Opomba uredništva: V besedilu boste našli pogovorne izraze, sleng in kakšno slovnično akrobacijo. Ni napaka, vse je namensko! Avtor želi, da se bralec počuti, kot da je tam z njim – med klošarji in na vožnji z liftom. |
Pa saj to je za znoret: Prepričan sem, da se veliko vam dogaja isto











