Toliko, da boste vedeli???!!!! Ker sem skoraj prepričan, da urednica ne bo objavila vsega, kar sem napisal – spet mi je namreč »težila« –, sem njena sporočila skrbno shranil. Za
Drekaaaa, kri ni voda. Po enem tednu si v istem zosu kot si bil preden si šel kamorkoli pač. O teh občutkih bom pofilozofiral kasneje, najprej bi vam rad predstavil
Ura je deset do šestih zjutraj. Na ekranu na stolu pred menoj piše, da je do Bruslja še eno uro in pol. Zapustili smo Afriko, smo nekje nad Sredozemskim morjem.
Urednica Neža se me načrtno in verjetno v dogovoru s strokovnjaki želi znebiti. Kar ji ni uspelo do sedaj, je poizkusila danes – v ponedeljek, 22. 6., ob 17.01, ko
Zagorje, Dunaj, Bruselj, Nairobi. Dolga in naporna pot podprta s 150 kg prtljage, ki smo se jo z največjim veseljem znebili čisto na koncu poti. Šolske potrebščine, učni pripomočki in
Ooooo kuk fajn. Travme, kako začeti blog so odpadle. Je kar šefica (Neža) poskrbela in me presenetila in sporočila skoraj teden dni prej … “blog bo v sredo”, pa še
Jutri pošlji! Takole me na mailu pričaka sporočilo Neže, urednice ZON a??? Še dobro, da ni zaposlena kot postajenačelnica, ona bi verjetno vlak napovedala na ta način: “drage potnice, dragi
V Keniji še nisem bil, a film se mi kar naprej vrti, ne morem nehati premišljevati o tem kaj in kako bo, ker to potovanje ne bo turistično, prepričan pa
Ne zdržim več doma. Vleče me v znano ali neznano, vseeno mi je, samo, da nekam grem. Ali lahko kiksnem z odločitvijo? Ne, nikakor. Še tista potovanja, ki mi ne
Zato, ker si želijo, da delo nadaljujete. Vse je tako fajn narejeno, da so vsi zadovoljni in bi bilo škoda da se dela kar ustavijo. Ker pa ste od foha
Očitno sem se preveč razvadil, preveč dobrega naužil. Nič več ni tako kot je bilo na začetku. Morda sem “sladico” prehitro pojedel. A kaj ko nisem vedel, kje naj začnem,
Ko sem se pred nekaj leti upokojil, sem mislil, da je vsega hudega konec. A glej ga zlomka po imenu Neža. Saj veste, urednica ZON-a, ki jo bom prijavil Varuhu
