četrtek, 29. oktobra 2026
Banner
četrtek, 29. oktobra 2026
Banner
Home » Archives for 26. 11. 2025
Daily Archives

26. 11. 2025

Tudi_mladi_se_zanimajo_za_rudarsko_zapuščino_Zasavja_rudarska_dediscina_v_Zasavju_november_2025-foto_arhiv_Consulta (26)_1280x960
AktualnoHrastnikTrbovlje

Tudi mladi se zanimajo za rudarsko zapuščino Zasavja

| Maruša Mohar
Avtor: Maruša Mohar

“Za ustrezen nadaljnji razvoj regije na podlagi rudarske zapuščine je potrebna večja podpora občin ter ustreznih institucij oziroma regionalnih agencij,” je včeraj na dogodku, kjer so poudarili ohranjanje rudarske dediščine kot ključno za razvoj Zasavja, poudaril Franci Brinovec iz Rudarskega muzejskega in etnološkega društva Srečno Zagorje.

Ideje namreč so. Na delovnem srečanju so različne nevladne organizacije pogledale preko ovir in pripravile nabor prvih projektnih predlogov za razvoj produktov na tematiko rudarstva v regiji. Med temi so izpostavili oblikovanje razglednic zasavskih občin z isto rdečo nitjo. In tudi organizacijo marionetnega festivala s knapovskimi lutkami, digitalizacijo zasavskih receptov in pričevanj rudarjev ter oblikovanje enotnega zasavskega spominka.

Bodo premagali ovire in že kmalu predstavili nov zasavski produkt?

Medtem pa so predstavniki organizacij poudarili, da je ravno pomanjkanje finančne podpore tisti razlog, ki ovira razvoj tovrstnih produktov. In tudi pomanjkanje kadrov. Prav povezovanje različnih organizacij pa so organizatorji srečanja poudarili tudi pri pridobivanju podpore – med temi tudi finančne. Predstavnici Partnerstva LAS Zasavje in Regionalnega centra NVO Consulta sta jim namreč predstavili možnosti financiranja in podpore pri usmerjanju idej v izvedljive projektne zasnove. “Srečanje je še enkrat potrdilo, kako pomembno je povezovanje in aktivno vključevanje nevladnih organizacij v razvoj naše regije. S svojim znanjem, izkušnjami in bližino lokalnim skupnostim lahko namreč prispevamo k ohranjanju rudarske dediščine in celostnemu razvoju Zasavja,” je pojasnila Klara Kržišnik iz Consulte.

Včeraj so torej zasavske organizacije oblikovale skupne korake za varovanje, interpretacijo in razvoj rudarske dediščine Zasavja. Eden izmed ključnih sklepov, ki so ga sprejeli, je bila večja povezanost v prihodnosti. Tako bi si lahko lažje izmenjevali informacije za skupni razvoj produktov ter za financiranje. “Skupaj tako ustvarjamo rešitve, ki so trajne, vključujoče in usmerjene v prihodnost,” je še dodala Kržišnik. Kako se bodo zasavske organizacije med seboj povezale in pomagale k ohranjanju rudarske dediščine pa je tako odvisno od njih.

Foto: arhiv NVO Consulta

Sorodni članek:

FOTO: V globini rudnika pomemben sestanek, ki bi lahko spremenil zasavsko “zgodbo”

0 comments 2 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
ZGODBA: Čeprav živi na drugem koncu države, se v Zasavje redno vrača. 2_jozica_gricar
AktualnoHrastnikIntervju

ZGODBA: Čeprav živi na drugem koncu države, se v Zasavje redno vrača

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

Čeprav že trideset let ne živi več v Zasavju, se Zasavka Jožica Gričar v kraje, kjer je odraščala, redno vrača. “Tu so moje korenine. Zasavje obiščem vsak vikend in med dopusti. Tudi sedaj, ko imam hči, se mi zdi zelo pomembno, da živi v naravi. Jaz prav naravo tukaj najdem. Sicer je smešno, da se iz Gorenjske z družino vozimo v naravo v Zasavje, ampak ga povezujem z njo in tu se spočijem.“ nam je zaupala Gričar, letošnja dobitnica Zoisovega priznanja. Sama pravi, da prihaja iz preproste, delavske družine iz Dola pri Hrastniku. Danes pa že dobrih 10 let z možem in hčerjo živi v Križah na Gorenjskem.

Jožica Gričar je raziskovalka. Njene osnovne naloge so raziskave, pred njimi pa prijava in pridobivanje projektov, terensko delo, analize preparatov lesa in skorje v mikroskopirnici. In tudi pisanje člankov, o vseh svojih odkritjih. Ti predstavljajo pomemben segment dela, ki ga opravlja. Poleg vsega naštetega pa predava tudi na Šolskem centru Ljubljana.

 

Po odraščanju med zasavskimi hribi in končani Gimnaziji v Celju je Gričar nadaljevala študij lesarstva ne Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi doktorirala. Trenutno je zaposlena na Gozdarskem inštitutu Slovenije, kjer že več kot dve desetletji raziskuje biologijo lesa ter odzive dreves na okoljske spremembe.

Jožica Gričar

Radovednost, ki postane poklic

Želja do raziskovanja prihaja od znotraj, pravi Zasavka: “Mislim, da če imaš radovednost, željo po odkrivanju, te nekako poklic pripelje do tega. Sama sem del svojih raziskav opravljala v tujini, kjer sem delala z elektronsko mikroskopijo. Ta izkušnja je predstavljala pomemben korak v mojem izobraževanju, saj sem tam dobila prave usmeritve, strokovne temelje in potrditev, da sem na pravi poti.”

Danes zasavska raziskovalka raziskuje življenje in medsebojne vplive dreves v slovenskih gozdovih. Osredotoča se na razumevanje, kako naravni procesi vplivajo na rast in odpornost gozdnih ekosistemov. Letos je, po več kot dvajsetih letih dela na področju biologije dreves, prejela tudi najvišje priznanje na področju raziskovalnega dela in inovacij – Zoisovo priznanje za pomemben prispevek k razumevanju rasti in odzivanja dreves na podnebne spremembe ter druge okoljske vplive.

“Čeprav ob vseh napredkih v medicini, biotehnologiji, genetiki in po covidu velikokrat pomislim, kaj sploh pomenijo ta drevesa v primerjavi s tem. A se vedno znova pokaže, da so vse raziskave pomembne v teh obdobjih, ko se zgodi ogromno ekstremov. Nas pa zanima, kaj bo čez pet let.” In zato se teh raziskav tudi lotijo. “Vidimo veliko sanitarnih posekov, zaradi lubadarjev v zadnjem času tudi na višjih nadmorskih višinah. Vsi se sprašujemo in preko raziskav ugotavljamo, kako so ti poseki pomembni,” poudarja Gričar in dodaja, da smo z naravo vse bolj povezani ter da se zavedamo kvalitetnega življenja.

Kar se prilagajanja tiče, smo Slovenci zelo počasni

Narava se vedno prilagaja spremembam, dodaja. Preprostejše povedano, rastna sezona v letu se podaljšuje. Hkrati opaža, da se vsako leto začnejo spomladi drevesa prebujati prej, jeseni pa listje odvržejo kasneje. »V Sloveniji se del listnatih gozdov povečuje, saj se lažje in hitreje prilagajajo velikim globalnim spremembam kakor iglavci. Ti sodijo bolj na višje nadmorske višine, ampak smo jih v preteklosti sadili tudi drugod.”

In ker se iglavci počasneje in slabše prilagajajo na velike spremembe, imajo daljše obdobje okrevanja po poškodbah in so bolj dovzetni za napade škodljivcev, se znajo pojaviti težave v industriji. “Žage recimo, so še vedno prilagojene na iglavce. Podjetja v tej industriji bi se že morala usmerjati v listavce, pa se ne. Kar se prilagajanja tiče, smo Slovenci zelo počasni.” 

Prilagajanja in prihodnost naših gozdov

Raziskave na področju biologije gozdnih dreves se bodo tudi v prihodnje razvijale v smeri čim bolj celovitega razumevanja dreves in njihovih odzivov na okolijske spremembe. Z obravnavo različnih delov drevesa – od listov, skorje, lesa pa vse do korenin – ter preučevanjem različnih populacij iste vrste raziskovalci skušajo razumeti, kako se drevesa prilagajajo tem razmeram. 

Kar se tiče pa prihodnosti narave – predvsem ozaveščanja, kako pomembni so gozdovi, pravi Gričarjeva, da je bilo v zadnjih letih veliko narejenega. V mladih vidi upanje, saj so ekološko bolj ozaveščeni in odprti kot njihovi starši.

Pomembna državna nagrada v roke Hrastničanke

0 comments 14 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
"Naš_cilj_mora_biti,_da_bolnišnico_Trbovlje_ohranimo"_100_let_bolnica_Trbovlje_november_2025 (7)_1280x960
AktualnoHrastnikTrbovljeZagorjeZasavsko

“Naš cilj mora biti, da bolnišnico Trbovlje ohranimo”

| Špela Hernavs
Avtor: Špela Hernavs

Kljub slabemu vremenu se je pred starim vhodom v bolnišnico ob 17. uri zbrala lepa množica ljudi, kar kaže, kako pomembna je bolnišnica za lokalno okolje. Da bi obeležili dan, ko bolnica praznuje stoletnico obstoja, so se v Trbovljah zbrali župani treh zasavskih občin. Marko Funkl, Matjaž Švagan in Zoran Poznič so skupaj z direktorjem Splošne bolnišnice Trbovlje Marjanom Podgorškom slovesno prerezali trak in s tem simbolično otvorili bolnišnico za stoletje, ki prihaja.

“Današnji dogodek predstavlja konec mladosti naše bolnišnice. Prihaja doba odraslosti. Naslednjih 100 let bolnišnico čaka nešteto modernizacij, širitev in novih uspehov. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da je naše zdravstvo namenjeno vsem brez razlik. Pomembno je, da se spoštujemo, smo solidarni in da skupaj pazimo ter negujemo to, kar so nam v skrb zapustili naši predniki,” je ob tem povedal Poznič.

Zoran Poznič, župan občine Trbovlje

Po otvoritvi – nadaljevanje v Delavskem domu

Po javni “otvoritvi” se je v Delavskem domu nadaljevala prireditev za vse zaposlene. Tako tiste, ki trenutno v bolnici skrbijo za paciente kot tudi tiste, ki so se v teh letih že upokojili ali odšli po drugi karierni poti.

Prireditev s spremljavo bogatega kulturnega programa, je obiskala tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki je izpostavila dobre programe bolnice in njeno uspešno prilagajanje izzivom. Pri tem se je dotaknila težav s kadri, s katerimi se trenutno sooča Slovenija in širša Evropa. “Zato je nujno vlagati v ljudi in razvoj, da zagotovimo dolgoročno stabilnost zdravstvene oskrbe.” Tako je poudarila pomembnost vlaganja v modernizacijo z namenom učinkovitejšega dela. Kot pomembno je izpostavila tudi ohranjanje vrednot in zaupanja. “Tako pacientov v sistem kot tudi zaposlenih v vodstvo in zdravstvenih ustanov v podporo države.”

Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje

Razstava zasavskega muzeja

Zasavski muzej Trbovlje je ob tej priložnosti pripravil razstavo o zgodovini bolnišnice, ki si jo bodo lahko pozneje ogledali tudi vsi ostali zainteresirani obiskovalci.

Medtem pa je direktor SB Trbovlje vsem zaposlenim – tako nekdanjim kot današnjim – zahvalil z besedami: “Današnji jubilej je praznovanje ljudi, ki so to bolnišnico gradili – najprej z lopatami in krampi, pozneje z znanjem, empatijo in strokovnostjo. Vsem, ki ste del te zgodbe, iskrena hvala.” Dodal je še, da bolnišnica v času svojega delovanja ni samo skrbela za zdravje pacientov, ampak celo presegla regijske in državne okvire na področju žilnih pristopov. “Zgradili smo strokovno odličnost, zaradi katere smo postali mednarodni učni center, kamor prihajajo strokovnjaki iz tujine, da se izobražujejo pri naših timih. To je dokaz, da lahko regijska bolnišnica s pravim znanjem in vizijo postane prepoznaven mednarodni akter.”

“Sto let je izjemen dosežek. Največja dediščina bolnišnice ste ljudje – vi pišete njeno zgodbo,” je zaključila ministrica za zdravje.

Sorodni članek:

Kdor je zamudil dogodek izpred 100 let, se ga bo lahko udeležil naslednji teden

0 comments 34 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
V_naslednjih_dneh_zaprtih_več_cest_litija_krizisce_obcinska_stavba_sportna_dvorana_26112021
AktualnoLitija

V naslednjih dneh zaprtih več cest

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

Zaradi asfaltiranja vozišča je danes popolnoma zaprt odsek ceste v naselju Sava. Ta je postavljen pri objektu Sava 5 in bo veljal vključno s petkom, 28. novembra. Na cesti namreč potekajo zadnja dela več kot 5 milijonov evrov vredne sanacije po poplavah. Ta naj bi bila zaključena do konca tega leta (KLIK).

Spomnimo, prenove infrastrukture po poplavah so bile tudi tema objave Ministra Franca Propsa, ki je Litiji očital precenjene investicije ter pomanjkljivo in prepozno oddano dokumentacijo projektov, v katerih mora država pred izvedbo potrditi financiranje. Občina Litija mu pri tem ni ostala dolžna in se odzvala s svojo razlago odvijanja dogodkov.

Minister zasavski občini očital pomanjkanje odločnosti in znanja

Zaprt tudi železniški prehod in cesta v centru mesta

Poleg omenjenega odseka bo na isti cesti jutri (27. novembra) med 7. in 17. uro zaprt tudi prehod čez železniške tire. Tam naj bi oba betonska pragova zamenjali z lesenimi.

Popolna zapora bo v nedeljo, 30. novembra, ob 11. uri obveljala na cesti med občinsko zgradbo in litijsko športno dvorano. Na tem delu mesta pripravljajo prireditev, v okviru katere bodo prižgali praznične lučke. Promet bo tam znova mogoč po 22. uri.

Kdaj bodo lučke prižgali v ostalih zasavskih občinah – v spodnjem prispevku:

Razkrivamo datume prižiga božično-novoletnih lučk

0 comments 4 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Jelena_Keršnik_GESS
1+1=2AktualnoTrbovlje

Tradicija, znanje in mladi, ki ustvarjajo prihodnost

| Špela Hernavs
Avtor: Špela Hernavs

Gimnazija Trbovlje letos praznuje častitljivih 80 let. Od svoje ustanovitve jeseni 1945 je ostala pomemben del lokalnega okolja – šola, ki je generacijam mladih odpirala vrata v svet znanja. Ravno ta pripadnost in ponos sta po besedah ravnateljice Jelene Keršnik zaznamovala celotno zgodovino šole. “Gimnazijo si je delavsko okolje želelo in ko so jo dobili, je veljala za dobro, zahtevno šolo s strogimi učitelji. Danes, ko raziskujemo zgodovino, vidimo, da prav prve generacije čutijo največjo pripadnost šoli,” pravi Keršnik, ki je na šolo prvič stopila leta 1984 – najprej kot dijakinja, kasneje kot profesorica matematike in od leta 2008 kot ravnateljica.

Od prvih povojnih učilnic do današnje Gimnazije in ekonomske srednje šole

V stavbi nekdanje meščanske šole je torej pred 80 leti začela delovati gimnazija. Za trboveljsko delavsko okolje je bila to velika novost. V prvih letih je imela gimnazija sedem razredov – tri nižje in štiri višje – pozneje pa osem. V petdesetih letih je po šolski reformi gimnazija postala štiriletna. S tem se je izenačila z ostalimi srednjimi šolami in dobila ime Državna gimnazija Trbovlje.

Kasneje so Trbovlje dobile še ekonomsko šolo, ki je sprva delovala kar v drugem nadstropju iste šolske stavbe. Prvotno zgradbo iz leta 1927 so pozneje nadzidali in temeljito prenovili, da bi lahko sprejeli več dijakov. V začetku osemdesetih let je prišlo do velikih sprememb v srednjem šolstvu, ko je bilo uvedeno usmerjeno izobraževanje, in gimnazija se je preoblikovala v Srednjo družboslovno šolo.

Po sprejetju zakona o gimnazijah je šola dobila obliko, ki jo poznamo danes. Program, ki je že združeval gimnazijo in ekonomsko smer, se je preimenoval v Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje – ustanovo, ki združuje tradicijo, različne smeri izobraževanja in močno lokalno povezanost.

 

Majhna šola, velika povezanost

Danes šolo obiskuje 327 dijakov in ta majhnost šole je prav gotovo prednost. “Pri nas se skoraj vsi poznamo,” pravi ravnateljica. “Mislim, da se dijaki v šoli počutijo dobro. Trudimo se, da jim prisluhnemo, poslušamo njihove ideje in jim ponudimo čim več priložnosti.” Dijaki so ustanovili šolski bend imajo ekipo prve pomoči, poleg tega pa tudi številne krožke, mednarodne izmenjave ter projekte, kjer dijaki sodelujejo pri soustvarjanju šolske kulture. 

V lanskem in letošnjem šolskem letu pa so se še posebej izkazali, saj so aktivno sodelovali pri obeležitvi 80-letnice šole. Ena skupina dijakov je posnela dokumentarni film, kjer so združili spomine nekdanjih generacij. Film je doživel svojo premiero poleti v Mladinskem centru v Trbovljah, na sami prireditvi ob 80-letnici pa so bili prikazani izseki iz filma. “Prav ta njihov prispevek je naredil prireditev zelo posebno, saj so prepoznali tradicijo in jo želeli oživeti na svoj način.”

Jelena Keršnik, ravnateljica GESŠ

Današnji dijaki: kritični, sposobni in motivirani

Mladi se danes hitro spreminjajo – tako kot družba okoli njih. “Današnji dijaki so drugačni od tistih pred leti – zelo so kritični, radovedni in pripravljeni delati, če so motivirani.” Po drugi strani pa se je spremenil njihov odnos do učiteljev, dodaja Keršnik. Veliko bolj so odprti glede svojih težav. Tako učnih kot tudi zasebnih, kar pripisuje hitremu tempu življenja v sodobnem svetu, kot tudi dejstvu, da več časa preživljajo pred ekrani in se manj družijo. Zato po njenem mnenju potrebujejo več podpore, učitelji pa niso več le podajalci znanja, temveč vodijo in usmerjajo dijake, jim prisluhnejo in jih spodbujajo.

Vrednote in dosežki šole

Najmočnejša vrednota šole ostaja znanje. Ob njem pa še poštenje, solidarnost, odgovornost in odnos do dela. “Ponosna sem, ko dijak prizna napako in prevzame odgovornost. Če bomo znali učiti mlade to, bomo kot družba lahko napredovali,” pravi ravnateljica.

Te vrednote se odražajo v številnih dosežkih. Šola je bila še posebej aktivna na področju dobrodelnosti. Eden takšnih je Miklavžev sejem, ki je postal prepoznaven v šoli in širši skupnosti. Ponosni so tudi na športni oddelek, bogato jezikovno ponudbo, matematični maraton, naravoslovne vikende, mednarodne izmenjave in pevski zbor, ki je ravnateljici še posebej pri srcu. Šola razen redkih izjem vsako leto ponosno slavi tudi zlate maturante. “Pomembno mi je, da se dijaki počutijo varne in da je v šoli red. To cenijo in pogosto to še posebej poudarijo tudi leta kasneje, ko pridejo kdaj na obisk.” 

Spomini bivših dijakov

Mnogi nekdanji dijaki se z nostalgijo spominjajo svojih gimnazijskih dni in nekateri od njih so z nami delili svoje zgodbe.

Petra Marinko, arhitektka in ustanoviteljica gibanja Non Tox Hub, se spominja: “Ena od prigod, ki se je pri meni ohranila čisto živo, je iz ure nemščine v tretjem letniku. S sošolcem Tomažem sva tiho klepetala, ko je učiteljica kar naenkrat poklicala moje ime. Tomaž mi je prišepnil, naj rečem: ›Ich möchte einen Kaffee.‹ Ker je bil vedno priden učenec, sem mu seveda verjela, da je to povezano s snovjo… in sem to tudi resno in z vso samozavestjo izrekla. Razred se je krohotal, tudi učiteljica. Jaz pa sem namesto kave dobila lepo enko. Od takrat pri klepetanju vedno z enim ušesom poslušam snov in še danes se ob tem nasmehnem.”

Tudi Aljažu Bastiču, danes televizijskemu režiserju na RTV Slovenija je v spominu ostal pripetljaj: “Iz časa srednje šole je dosti prigod, ena izmed njih je komentiranje tekem Šolske košarkarske lige, ko sem v žaru borbe naznanil gol …”

Aljaž Bastič

Katra Hribar Frol je danes direktorica Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje. “Na srednješolsko obdobje imam lepe spomine, tudi nekatera prijateljstva iz tistih dni še vedno ohranjam. Sem tudi hči profesorice slovenščine, ki je nekdaj poučevala na trboveljski gimnaziji. Spomnim se, da so imeli učitelji težave z mojo generacijo, saj smo bile med fazančki kar tri hčere učečih profesorjev.”

Katra Hribar Frol

Digitalizacija, umetna inteligenca in prihodnost šole

Sodobna tehnologija šoli prinaša nove izzive, a tudi priložnosti. “Spodbujamo učitelje, da ostajajo v koraku s časom in se izobražujejo, ampak hkrati se trudimo, da ohranjamo zdrav razum. Znanje v naših glavah je tisto, kar ostane – tudi če zmanjka elektrike. Tega nam nihče ne more vzeti.” poudarja ravnateljica, ki meni, da mladi morajo razviti temeljno znanje, kritično mišljenje, zdravo presojo in sposobnost povezovanja informacij. Digitalna orodja naj jim pri tem služijo kot podpora in pomoč – ne nadomestilo.

V prihodnjih letih se bo šola še naprej usmerjala v projekte, ki izboljšujejo vsakdan dijakov. Trenutno poteka gradnja prizidka, ki bo omogočil boljšo dostopnost za invalide. Projekt, vreden skoraj 900 tisoč evrov, financira ministrstvo. Vsi zasavski vrtci in šole, tudi gimnazija, pa sodelujejo tudi v projektu Preplet.

“Vsi, ki smo obiskovali Gimnazijo Trbovlje, smo njeni ambasadorji – ambasadorji znanja. Prav znanje je temelj, na katerem raste naša družba, in na nas je, da ga negujemo in razvijamo naprej. Tehnologija in UI sta pri tem lahko izjemna zaveznika, če ju uporabljamo premišljeno in kot orodje za širjenje obzorij ter sprejemanje boljših odločitev. V svetu hitro spreminjajočih se vrednot nas prav trdna osnova, ki smo jo dobili na Gimnaziji Trbovlje, povezuje. To znanje je nekaj, na kar smo lahko iskreno ponosni – in ga z veseljem prenašamo naprej.”

Sorodni članek:

Svoje inovacije ne bodo zaščitili – želijo, da jo uporablja čim več ljudi

0 comments 7 ogledov
FacebookCopy LinkEmail