Vsem petim smo postavili enaka vprašanja. Zanimale so nas konkretne spremembe za boljše življenje občanov, prometni ukrepi v prvem letu mandata, delovanje satelitskega urgentnega centra in odločitve sedanjega vodstva, ki bi jih sprejeli drugače. Prosili smo tudi za kratek slogan oziroma osebno vodilo.
Njihove odgovore povzemamo po vsebinskih sklopih, znotraj njih pa po abecednem vrstnem redu priimkov.
Kratko in jedrnato. Osebno vodilo za naslednji mandat …
Boris Bevc: »Skupaj v akcijo za občino Litija.«
Boris Doblekar: »Nadaljujmo skupaj. Za sodobno, urejeno mesto in razvito podeželje.«
Iztok Izlakar: »Slišim. Odločam. Pripadam. Soustvarjam. Litija si ti!«
Dalibor Kaludjer: “Dobre stvari moramo nadaljevati, težave reševati in nove projekte načrtovati odgovorno.”
Franci Rokavec: »Dokončaj začeto delo. Skupaj gremo naprej.«
Kaj bi najprej spremenili za boljše življenje v Litiji?
Boris Bevc bi se z državo dogovoril za odkup prostorov v medgeneracijskem središču Šmelc, ki jih za dom starejših uporablja Dom Tisje. Kot navaja, je država leta 2022 že financirala odkup opreme, zdaj pa bi morala odkupiti še prostore. Kupnino bi namenil razvoju občine. Višine pričakovanega prihodka in konkretnih projektov, ki bi jih s tem financiral, v odgovoru ne navede.
Boris Doblekar v ospredje postavlja občinske ceste, javne poti in pitno vodo. Napoveduje nadaljnjo širitev vodovodnega sistema Šmartno–Litija z zaledjem ter urejanje vodooskrbe na podeželju, med drugim na območjih Mamolja, Zgornje Slivne in Gobnika. Poudarja tudi odmero in urejanje cest ter enakomeren razvoj krajevnih skupnosti.
Iztok Izlakar bi uvedel skupni dan varstva okolja. Združeval bi čistilno akcijo, ozaveščanje in druženje občanov. S tem želi okrepiti povezanost, pripadnost skupnosti ter odgovornost za javne površine in skupno infrastrukturo.
Dalibor Kaludjer med prednostne naloge uvršča obnovo mladinskega centra in prenovo kulturnega doma. Poudarja razvoj vseh krajevnih skupnosti, poslušanje občanov ter pripravo projektov z določenimi viri financiranja, roki in spremljanjem izvedbe.
Franci Rokavec kot ključno spremembo napoveduje začetek delovanja satelitskega urgentnega centra že leta 2027. Po njegovi napovedi bo omogočal 24-urno dežurno službo nujne medicinske pomoči in prvo urgentno obravnavo pacientov.
Promet v prvem letu: od pregledovanja nevarnih točk do brvi čez Savo
Pri prometu smo želeli izvedeti, kateri konkreten problem bi kandidati začeli reševati v prvem letu mandata z ukrepom v občinski pristojnosti.
Bevc izpostavlja nadaljevanje aktivnosti za obvoznico Hotič in pripravo dokumentacije za obvoznico mimo Litije. Poudarja dolgoročno načrtovanje, varnost in povezanost. Konkretnega občinskega prometnega ukrepa za prvo leto mandata ne opredeli.
Doblekar bi v prvem letu skupaj s krajevnimi skupnostmi določil prednostne cestne odseke in zagotovil sredstva za preplastitve mestnih ulic ter modernizacijo lokalnih cest. Poudarja varne poti za ranljivejše udeležence in jasnejšo signalizacijo. Pri državnih službah bi zahteval boljše vzdrževanje in sanacijo nevarnih odsekov ceste Litija–Ljubljana.
Izlakar meni, da mora župan najprej pregledati odprte izzive in določiti prioritete. Na občinski ravni bi vzpostavil sistem pobud ter v sodelovanju s svetom za preventivo in varstvo določil ukrepe. Omenja tudi obvoznice Hotič, Gabrovka in Litija ter prometno ureditev Vač.
Kaludjer bi pripravil pregled najnevarnejših točk na občinskih cestah in začel urejati lokacije, kjer so najbolj ogroženi pešci, otroci in kolesarji. Med možnimi ukrepi našteva pločnike, prehode, izboljšanje preglednosti in umirjanje prometa. Prednostne lokacije bi določil s krajevnimi skupnostmi.
Rokavec izpostavlja izgradnjo kolesarske viseče brvi čez Savo v Litiji, namenjene kolesarjem in pešcem. V odgovoru ne pojasni, katera faza projekta bi bila izvedena v prvem letu mandata.
Urgentni center: kaj bo poleg stavbe zagotovljeno občanom?
Kandidate smo vprašali, kaj bo center (SUC) spremenil za človeka, ki pomoč potrebuje ponoči ali ob koncu tedna. Želeli smo tudi pojasnila o kadrih, obsegu delovanja in razmejitvi občinskih ter državnih obveznosti.
Bevc pričakuje dodatne možnosti laboratorijske in slikovne diagnostike ter opazovanja pacientov, zaradi katerih bi lahko določena nujna stanja obravnavali že v Litiji. Najtežji primeri bi še vedno potrebovali bolnišnični urgentni center. Občini pripisuje njen del investicije in zagotavljanje pogojev, državi sistemsko ureditev in financiranje, zdravstvenemu domu pa organizacijo dela ter kadrov.
Doblekar poudarja, da se je za center zavzemal že kot poslanec. Po njegovih informacijah je v zdravstvenem domu in nujni medicinski pomoči trenutno dovolj kadra. Ob dodatnih potrebah bi sodeloval pri iskanju rešitev, tudi z možnostjo stanovanj za nove zdravstvene delavce. Občina mora po njegovem izpolniti infrastrukturne obveznosti, država pa zagotoviti sistemsko ureditev in financiranje nujne medicinske pomoči.
Izlakar pričakuje ohranitev dostopnosti pomoči ponoči in ob koncih tedna ter širši nabor diagnostičnih in terapevtskih možnosti. Obljublja podporo vodstvu zdravstvenega doma in dogodkom za zdrav način življenja. Odprtih kadrovskih vprašanj in razmejitve odgovornosti države ter občine podrobneje ne predstavi.
Kaludjer bi od pristojnih zahteval jasne informacije o načrtovanem delovanju centra ter skrbel za obveščanje občanov. Organizacijo zdravstvene dejavnosti in zagotavljanje kadra pripisuje predvsem zdravstvenim izvajalcem ter državi. Konkretnega predvidenega obsega storitev ali odprtih kadrovskih potreb ne navede.
Rokavec odgovarja, da mora biti pomoč dosegljiva čim prej in da bodo skupaj z vodstvom zdravstvenega doma po potrebi iskali rešitve. Sedanji sistem primarnega zdravstva ocenjuje kot kakovosten ter ga pripisuje vodstvu zavoda in sodelovanju obeh občin. Čeprav pri prvem vprašanju napove delovanje centra leta 2027, pri tem odgovoru ne pojasni konkretnih kadrovskih vprašanj ali loči občinskih obveznosti od državnih.
Katero Rokavčevo odločitev bi spremenili?
Bevc kot zamujeno priložnost izpostavlja podhod pod železniško progo pri Hoferju. Po njegovi oceni bi se moralo občinsko vodstvo zanj dogovoriti ob prenovi železniške postaje. Sam bi iskal tehnične rešitve in možnosti financiranja. Ocene stroškov ne poda.
Doblekar se od odločitev, pri katerih je sodeloval kot podžupan, ne želi distancirati. Sodelovanje z Rokavcem ocenjuje kot dobro. Sam bi okrepil povezovanje občinskega vodstva, svetnikov, krajevnih skupnosti, zavodov in gospodarstva. Konkretne odločitve, ki bi jo spremenil, ne izbere.
Izlakar odgovarja, da »ocenjevanje zamujenih priložnosti ne reši ničesar«. Kot težavo za dolgoročni razvoj občine izpostavlja pomanjkanje razmisleka pri prostorskem načrtovanju. Konkretnega primera, drugačne rešitve in njene cene ne predstavi.
Kaludjer posamezne odločitve brez poznavanja vseh okoliščin ne želi ocenjevati. Več poudarka bi namenil pripravi projektov, jasnim stroškom, odgovornostim in rokom. Pri mladinskem centru in kulturnem domu bi najprej preveril stanje ter pripravil finančno konstrukcijo. Stroškov brez dokumentacije ne želi ugibati.
Rokavec kot lastno pomanjkljivost izpostavlja premalo vlaganj v občinsko hišo. »To moramo popraviti v naslednjem mandatu,« odgovarja.
