Gimnazija Trbovlje letos praznuje častitljivih 80 let. Od svoje ustanovitve jeseni 1945 je ostala pomemben del lokalnega okolja – šola, ki je generacijam mladih odpirala vrata v svet znanja. Ravno ta pripadnost in ponos sta po besedah ravnateljice Jelene Keršnik zaznamovala celotno zgodovino šole. “Gimnazijo si je delavsko okolje želelo in ko so jo dobili, je veljala za dobro, zahtevno šolo s strogimi učitelji. Danes, ko raziskujemo zgodovino, vidimo, da prav prve generacije čutijo največjo pripadnost šoli,” pravi Keršnik, ki je na šolo prvič stopila leta 1984 – najprej kot dijakinja, kasneje kot profesorica matematike in od leta 2008 kot ravnateljica.
Od prvih povojnih učilnic do današnje Gimnazije in ekonomske srednje šoleV stavbi nekdanje meščanske šole je torej pred 80 leti začela delovati gimnazija. Za trboveljsko delavsko okolje je bila to velika novost. V prvih letih je imela gimnazija sedem razredov – tri nižje in štiri višje – pozneje pa osem. V petdesetih letih je po šolski reformi gimnazija postala štiriletna. S tem se je izenačila z ostalimi srednjimi šolami in dobila ime Državna gimnazija Trbovlje. Kasneje so Trbovlje dobile še ekonomsko šolo, ki je sprva delovala kar v drugem nadstropju iste šolske stavbe. Prvotno zgradbo iz leta 1927 so pozneje nadzidali in temeljito prenovili, da bi lahko sprejeli več dijakov. V začetku osemdesetih let je prišlo do velikih sprememb v srednjem šolstvu, ko je bilo uvedeno usmerjeno izobraževanje, in gimnazija se je preoblikovala v Srednjo družboslovno šolo. Po sprejetju zakona o gimnazijah je šola dobila obliko, ki jo poznamo danes. Program, ki je že združeval gimnazijo in ekonomsko smer, se je preimenoval v Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje – ustanovo, ki združuje tradicijo, različne smeri izobraževanja in močno lokalno povezanost. |
Majhna šola, velika povezanost
Danes šolo obiskuje 327 dijakov in ta majhnost šole je prav gotovo prednost. “Pri nas se skoraj vsi poznamo,” pravi ravnateljica. “Mislim, da se dijaki v šoli počutijo dobro. Trudimo se, da jim prisluhnemo, poslušamo njihove ideje in jim ponudimo čim več priložnosti.” Dijaki so ustanovili šolski bend imajo ekipo prve pomoči, poleg tega pa tudi številne krožke, mednarodne izmenjave ter projekte, kjer dijaki sodelujejo pri soustvarjanju šolske kulture.
V lanskem in letošnjem šolskem letu pa so se še posebej izkazali, saj so aktivno sodelovali pri obeležitvi 80-letnice šole. Ena skupina dijakov je posnela dokumentarni film, kjer so združili spomine nekdanjih generacij. Film je doživel svojo premiero poleti v Mladinskem centru v Trbovljah, na sami prireditvi ob 80-letnici pa so bili prikazani izseki iz filma. “Prav ta njihov prispevek je naredil prireditev zelo posebno, saj so prepoznali tradicijo in jo želeli oživeti na svoj način.”
Današnji dijaki: kritični, sposobni in motivirani
Mladi se danes hitro spreminjajo – tako kot družba okoli njih. “Današnji dijaki so drugačni od tistih pred leti – zelo so kritični, radovedni in pripravljeni delati, če so motivirani.” Po drugi strani pa se je spremenil njihov odnos do učiteljev, dodaja Keršnik. Veliko bolj so odprti glede svojih težav. Tako učnih kot tudi zasebnih, kar pripisuje hitremu tempu življenja v sodobnem svetu, kot tudi dejstvu, da več časa preživljajo pred ekrani in se manj družijo. Zato po njenem mnenju potrebujejo več podpore, učitelji pa niso več le podajalci znanja, temveč vodijo in usmerjajo dijake, jim prisluhnejo in jih spodbujajo.
Vrednote in dosežki šole
Najmočnejša vrednota šole ostaja znanje. Ob njem pa še poštenje, solidarnost, odgovornost in odnos do dela. “Ponosna sem, ko dijak prizna napako in prevzame odgovornost. Če bomo znali učiti mlade to, bomo kot družba lahko napredovali,” pravi ravnateljica.
Te vrednote se odražajo v številnih dosežkih. Šola je bila še posebej aktivna na področju dobrodelnosti. Eden takšnih je Miklavžev sejem, ki je postal prepoznaven v šoli in širši skupnosti. Ponosni so tudi na športni oddelek, bogato jezikovno ponudbo, matematični maraton, naravoslovne vikende, mednarodne izmenjave in pevski zbor, ki je ravnateljici še posebej pri srcu. Šola razen redkih izjem vsako leto ponosno slavi tudi zlate maturante. “Pomembno mi je, da se dijaki počutijo varne in da je v šoli red. To cenijo in pogosto to še posebej poudarijo tudi leta kasneje, ko pridejo kdaj na obisk.”
Spomini bivših dijakov
Mnogi nekdanji dijaki se z nostalgijo spominjajo svojih gimnazijskih dni in nekateri od njih so z nami delili svoje zgodbe.
Petra Marinko, arhitektka in ustanoviteljica gibanja Non Tox Hub, se spominja: “Ena od prigod, ki se je pri meni ohranila čisto živo, je iz ure nemščine v tretjem letniku. S sošolcem Tomažem sva tiho klepetala, ko je učiteljica kar naenkrat poklicala moje ime. Tomaž mi je prišepnil, naj rečem: ›Ich möchte einen Kaffee.‹ Ker je bil vedno priden učenec, sem mu seveda verjela, da je to povezano s snovjo… in sem to tudi resno in z vso samozavestjo izrekla. Razred se je krohotal, tudi učiteljica. Jaz pa sem namesto kave dobila lepo enko. Od takrat pri klepetanju vedno z enim ušesom poslušam snov in še danes se ob tem nasmehnem.”
Tudi Aljažu Bastiču, danes televizijskemu režiserju na RTV Slovenija je v spominu ostal pripetljaj: “Iz časa srednje šole je dosti prigod, ena izmed njih je komentiranje tekem Šolske košarkarske lige, ko sem v žaru borbe naznanil gol …”
Katra Hribar Frol je danes direktorica Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje. “Na srednješolsko obdobje imam lepe spomine, tudi nekatera prijateljstva iz tistih dni še vedno ohranjam. Sem tudi hči profesorice slovenščine, ki je nekdaj poučevala na trboveljski gimnaziji. Spomnim se, da so imeli učitelji težave z mojo generacijo, saj smo bile med fazančki kar tri hčere učečih profesorjev.”
Digitalizacija, umetna inteligenca in prihodnost šole
Sodobna tehnologija šoli prinaša nove izzive, a tudi priložnosti. “Spodbujamo učitelje, da ostajajo v koraku s časom in se izobražujejo, ampak hkrati se trudimo, da ohranjamo zdrav razum. Znanje v naših glavah je tisto, kar ostane – tudi če zmanjka elektrike. Tega nam nihče ne more vzeti.” poudarja ravnateljica, ki meni, da mladi morajo razviti temeljno znanje, kritično mišljenje, zdravo presojo in sposobnost povezovanja informacij. Digitalna orodja naj jim pri tem služijo kot podpora in pomoč – ne nadomestilo.
V prihodnjih letih se bo šola še naprej usmerjala v projekte, ki izboljšujejo vsakdan dijakov. Trenutno poteka gradnja prizidka, ki bo omogočil boljšo dostopnost za invalide. Projekt, vreden skoraj 900 tisoč evrov, financira ministrstvo. Vsi zasavski vrtci in šole, tudi gimnazija, pa sodelujejo tudi v projektu Preplet.
“Vsi, ki smo obiskovali Gimnazijo Trbovlje, smo njeni ambasadorji – ambasadorji znanja. Prav znanje je temelj, na katerem raste naša družba, in na nas je, da ga negujemo in razvijamo naprej. Tehnologija in UI sta pri tem lahko izjemna zaveznika, če ju uporabljamo premišljeno in kot orodje za širjenje obzorij ter sprejemanje boljših odločitev. V svetu hitro spreminjajočih se vrednot nas prav trdna osnova, ki smo jo dobili na Gimnaziji Trbovlje, povezuje. To znanje je nekaj, na kar smo lahko iskreno ponosni – in ga z veseljem prenašamo naprej.”
Sorodni članek:
Svoje inovacije ne bodo zaščitili – želijo, da jo uporablja čim več ljudi
