Zaradi kolesarskega vzpona na Kum bo v nedeljo popolnoma zaprta lokalna cesta, ki vodi na vrh hriba, in sicer od 8.30 do 12.00. ure. Organizatorji pozivajo vse navijače, ki bi na točke za gledalce želeli z osebnimi vozili, da to storijo do zapore. Na Kum pa se lahko odpravijo tudi peš ali s kolesom. Prijave na dirko, ki se je bo letos udeležil tudi Miha Deželak, so še možne pred startom – torej v nedeljo, 1. junija, zjutraj. S kakšnim namenom se bo na “zasavski Triglav” podal Deželak, smo zapisali TUKAJ.
Zapore bodo aktualne tudi v soboto in naslednji teden
Popolno zaporo cesto in uradni obvoz pa si bosta izmenjevali še dve cesti. Kot že večina sobot v zadnjih 4 letih bo tudi tokrat od 8. do 17. ure popolnoma zaprta cesta Zagorje – Litija. Obvoz za osebna vozila bo potekal skozi naselje Vače. Naslednji teden pa bo od ponedeljka do srede na različnih odsekih zaprta cesta skozi Vače, obvoz bo potekal skozi Zagorje.
Trenutno že aktualna je tudi zapora ulice 1. junija v Trbovljah, ki bo trajala do nedelje. TUKAJ smo objavili časovnico nastopov odmevnih glasbenikov, ki bodo v šotoru na omenjeni ulici zabavali obiskovalce dvodnevne prireditve Anduht in Nohšiht – dva dni zabave in dobre glasbe.
Razglednica iz Zagorja
Prvi pravi cement na Kranjskem so začeli izdelovati v Zagorju, ko je leta 1856 je Zagorska premogokopna družba dobila koncesijo za izdelovanje predhodnika cementa, hidravličnega apna. Kmalu je Zagorska premogokopna družba oglaševala v časopisu, da je cement, ki ga proizvaja, primeren za gradnjo mostov in rudniških rovov. Leta 1889 je bilo že 13 zidanih apnenic, v katerih so noč in dan žgali apno za izvoz.
Kot sta apnarsko zgodovino raziskovali zgodovinarka Ani Renko in Maridi Sikovšek, sicer tudi upokojena direktorica družbe, je bil kamnolom v Zagorju velikega državnega pomena, saj so rudniki Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Kočevje, Huda Jama, Rajhenburg in Krapina za jamske zidave dobivali apno iz Zagorja. Brez apna bi bilo ogroženo njihovo delovanje. Z obnovo apnenic Slavka Tauferja (očeta Vide Taufer) je povezan dokument iz celjskega arhiva. Srenjski glavar s sedežem v Litiji 26. 1. 1928 odgovarja Slavku Tauferju, da mora v 14 dneh po opravljenem komisijskem ogledu na terenu, dostaviti dopolnjene načrte za modernizacijo apnenic, ki obratujejo od leta 1867. Komisija navaja, da je potrebno vse 4 peči zaradi prezračevanja opremiti z železnimi rešetkami. V ta namen naj bi se na južni strani zgradil prizidek z betonsko streho. V njem bodo nameščeni dinamo in ventilatorji. Preureditev je po mnenju komisije ekonomična, ker se bo zaradi prezračevanja proces žganja apna pospešil in bo lahko uporabljeno tudi apno slabše kakovosti. Lastnik Taufer mora na zadnji peči narediti dva metra visok nadzidek za zadrževanje dima. V primeru, da bo kljub temu dim uhajal, je Melhior Košenina (bližnji kmet) upravičen do dnevne odškodnine 25 dinarjev. Odpadki, ki nastajajo ob žganju apna in se odlagajo na breg Medije po ugotovitvah komisije še tlijo, zato ta svetuje posebno pazljivost. Hkrati komisija priporoča Tauferju, da se dogovori z občino in Košenino glede postavitve talnega zidu in morebitne odškodnine Košenini v zvezi s tem. 
Večina zasebnikov je že pred drugo svetovno vojno prenehala z žganjem apna, z izjemo Weinbergerja, ki se je z apnom ukvarjal vse do leta 1948, ko sta bili peči nacionalizirani.
Zagorje, ko še ni bilo proizvodnje apna
Tjaša Polc, direktorica Zasavske gospodarske zbornice
Kot smo že omenili, je zbornica med prijavljenimi podelila 6 zlatih priznanj. Kar štiri od teh so se uvrstili na nacionalni nivo in bodo konkurirali inovacijam iz cele Slovenije. S hibridno regenerativno steklarsko pečjo bodo še naprej tekmovali inovatorji hrastniške steklarne in kemijskega inštituta, podjetje Tevel je izumilo programabilni krmilnik v protieksplozijski zaščiti. Na nacionalnem nivoju bo sodelovalo tudi podjetje ETI s partnerji ter zgoraj omenjeno dijaško podjetje, ki gradi vključujočo družbo.
Robert Golež, Ceroz
Urška Kolar, vodja zasavske vstopne točke
Že poleti Kolar napoveduje še dve novi pravici iz istega zakona. Zasavci (in drugi) bodo lahko kandidirali za pravico do storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti, kot so fizioterapija, delovna terapija, svetovanje o prilagoditvah prostora v domačem okolju ter do e-oskrbe. “Po domače, gre za gumb za klic na pomoč. Kdor bo upravičen, bo prejel 50 evrov za namestitev in 31 evrov za vključenost v sistem pri izvajalcu. Pritisk na gumb ga bo povezal s klicnim centrom, ki bo poskrbel za primerno pomoč.”
Občinski praznik, ki ga v Trbovljah praznujejo 1. junija, so obeležili z osrednjo slovesnostjo, na kateri so poudarili 100. obletnico rojstva kiparja Stojana Batiča ter podelili najvišja občinska priznanja. Prvojunijsko nagrado za letošnje leto je prejel Marjan Frelih – Mančo, ki je že v otroških letih na “tretji etaži” v rudarski koloniji rad delal s krampom, lopato, sekiro in samokolnico in predvsem rad pomagal starejšim ljudem. V Trbovljah je znan tudi kot “pomočnik” Miklavža, Božička, Dedka Mraza in predvsem kot Perkmandeljc. “Sem kot on, Perkmandeljc tudi osebno. Pristen, humoren, nagajiv in malo trmast,” pravi Mančo.