V resnici je šlo za požarno vajo, v kateri so preizkusili odzivne čase intervencij in reakcijo učencev in učiteljic oziroma učiteljev. V prvih minutah so se v okolici šole zbrali gasilci, reševalci in policisti, ki so usmerjali promet in varovali udeležence.
“Učenci in zaposleni smo lepo in mirno zapustili šolsko poslopje in se umaknili na varno, kar je ob takšnih dogodkih zelo pomembno,” nam je povedala ravnateljica Polona Dolanc, “gasilci pa so rešili nekaj učencev, ki so ostali ujeti v šoli.” Med njimi tudi devetošolca Žigo, ki se je med potekom evakuacije “poškodoval”, zato je potreboval tudi zdravniško pomoč. “Nekaj sem pozabil v knjižnici, zato sem se moral vrniti tja in padel,” je pojasnil kar iz reševalnega vozila. Pa brez skrbi, tudi to je bil del vaje.
Požarne vaje so koristne iz več razlogov
Nadalje nam je vodja intervencije Timotej Mastnak iz PGD Hrastnik razložil, da so se v terenski vaji preizkusili v reševanju štirih oseb, med njimi ene, ki je potrebovala tudi posredovanje nujne medicinske pomoči. “Takšne vaje so izredno pomembne, saj se tako učenci in zaposleni spoznajo s potekom evakuacije in spoznajo postopke, ki sledijo ob takšnem dogodku. Šola se je res zelo hitro spraznila – to je tudi zelo pomembno. Vse sodelujoče službe na takšen način lahko spoznamo reakcije otrok, da je naše delo varno za njih in za nas. Mislim, da je bilo z naše strani vse korektno izvedeno, analiza vaje pa v sodelovanju z vsemi, ki smo sodelovali, sledi v naslednjih urah. Pripravili bomo tudi poročilo z vsemi ugotovitvami.”
🕕 Prva novica že ob 6. uri. 📲 Z vami vsak delovni dan na www.zon.si
Foto:
Video:
@zon.si_zasavskenovice Kako izgleda požarna vaja na OŠ NHR Hrastnik🔥👉 #fire #drill #evacuation #šola #zasavje #zasavskenovice #zon #hrastnik @Neža Šabanovič Grmše @marusamo4
Kandidati naj imajo najmanj V. stopnjo izobrazbe kemijske smeri. Poleg tega se pričakuje dobro znanje slovenskega in angleškega jezika, napredno znanje uporabe MS Office orodij (Outlook, Word, Excel) ter vozniški izpit B-kategorije. Zaželene so delovne izkušnje v laboratoriju.
Tudi v letu 2025 bosta tekačem na voljo dve trasi, ki vodita po kalskih gozdnih, travniških in cestnih poteh. “Turističnih 6” je krajša in manj zahtevna proga, dolga 6 kilometrov in primerna za vse tekaške navdušence. 12-kilometrska proga “Razglednih 12” pa je lahko pravi izziv tako za občasne rekreativce kot izkušene gorske tekače. Lani je ekipa prvič organizirala še Hrastkov tek – 1,3 kilometre dolg tek za osnovnošolce, ki ga bodo predvsem zaradi lepega odziva ponovili tudi letos.
“Letos organizatorji pričakujemo rekordno udeležbo, saj je že zdaj prijavljenih več kot 200 tekačev. Zaradi lažje in kvalitetnejše izvedbe prireditve bomo dodatna prosta mesta sproti objavljali na naši Facebook strani.” Za vse tekače bo med dogodkom skrbela ekipa 30 prostovoljcev pod vodstvom idejnega vodje dogodka Marka Kavzarja. Tudi sam tekač – je že lani v zabavnem pogovoru poudaril, da tek poteka v vsakem vremenu – 
Tisti, ki rajši hodijo kot tečejo, se lahko isti dan pridružijo vodenemu pohodu na Kal, ki ga organizira Planinsko društvo Hrastnik. Start pohoda bo ob 7. uri izpred Delavske hranilnice Hrastnik. Tek se bo pričel ob 10. uri, ob 13-ih bodo podelili nagrade in pokale. “Vse športne navdušence, njihove podpornike in družine vabimo, da z nami preživite čudovit dan na Kalu. Se vidimo. Gremo, gasa, ajde!”
Do jeseni bodo postavili še šest elektrarn, in sicer na litijskem zdravstvenem domu, zavodu za kulturo, mladino in šport, na strehah vrtcev Najdihojca in Jevnica, kjer bodo s sončnimi celicami opremili tudi podružnično osnovno šolo ter na litijski športni dvorani. Slednja bo celo skupnostna, kar pomeni, da bodo na omrežje lahko priklopili tudi ostale občinske objekte. “Na leto bodo elektrarne proizvedle preko 500 megavatnih ur elektrike, kar bo znižalo stroške nabave energije za te objekte.” Kaj to pomeni? Po podatkih Statističnega urada RS so v letu 2023 gospodinjstva v Litiji porabila skoraj 26.000 megavatnih ur električne energije, poslovni subjekti pa slabih 52.000. Če to prenesemo na enega prebivalca Litije, to pomeni v povprečju 1,6 megavatnih ur porabe na Litijana oziroma 38,2 na poslovni subjekt v enem letu.