“Resda zadnje leto pišem roman, ki bo kakopak zasavsko obarvan, a sem pisanje za nekaj časa prekinil, ko me je pisatelj in pesnik Ivan Sivec vzpodbudil, da bi bilo prav, da se lotim pesniške zbirke,” nam je povedal Igor Gošte ob izidu zbirke “Iščem sonce”.
To pa seveda ni prva njegova izdana knjiga, v predalu ima že devet samostojnih in eno s sodelovanjem z zagorskimi poeti. Prvi sta že bili pesniški zbirki – Svetla tema in Obara. “Notri pa ni bila samo poezija, ampak tudi kakšna dodana zgodba, pri Obari pa še aforizmi, pravljice in nekaj zgodb – zmes vsega, tako kot je v obari marsikaj.” Njegovo delo je kasneje opazil pisatelj in vodja založbe ter ga nagovoril, da je napisal tri romane. Nadaljeval je z zbirkama pravljic in vmes še vedno pisal pesmi.
Opažal krivice, ki jih je moral zapisati
Gošte je začel pisati že kmalu po tem, ko si je kot 18-letni fant ustvaril družino. “To je bilo v času, ko denimo ni bilo otroških dodatkov, mene pa je čakalo še služenje vojaškega roka.” Ker je opažal krivice, ki so se dogajale okoli njega, je začel pisati v različnih medijih, se na koncu opogumil in si rekel, da lahko kaj več pove prek knjig. “22 let je že minilo od moje prve.”
Okusna mešanica – v bistvu Šmorn
Torej dobri dve desetletji kasneje Gošte v rokah drži novo knjigo, pesniško zbirko, ki jo je sprva želel imenovati kar “Šmorn”. “Saj veste – to je neka okusna mešanica,” je pojasnil izbiro in namignil, da se v njej skriva tudi recept za to jed, ki ga je napisal priznan kuharski mojster. Pa se je kasneje, ko je prejel kritiko zasavskega pesnika Vlada Garantinija, premislil. Ta mu je predlagal, naj si izbere drugo ime – takšno, ki bo v povezavi s soncem. “Večina pesmi gre namreč v tej smeri. V njih iščem mir, sonce, toploto, nekaj, kar je nad nami – srčne ljudi, dobroto. Kdor me pozna, ve, da je to na nek način moje življenje.”
Potem pa je sledila ocena. Pesmi so prebrali slovenski pisci. “Veste, ko daš pesmi v oceno, si vedno na trnih, kakšna bo povratna informacija. Vesel in srečen sem, da so priznani avtorji v meni videli pesnika. Pesnika, ki bi rad, da bolj cenimo to, kar imamo. Pesnika, ki v vsem išče sonce.” Njihovo kritiko si bralec lahko prebere v izdani zbirki, Gošte pa nam je poslal pesem, za katero je prepričan, da ne potrebuje razlage.
Joj, kako hitro so odšli Le kam so šli trenutki topli, In kam so šle vse ptice, Ne, jaz bom pa živel v pomladi! Poiskal si bom sonce svoje, |
Knjige si bralci lahko izposodijo v zasavskih knjižnicah. Pred kratkim je novo pesniško zbirko predstavil v zagorski in požel navdušenje poslušalcev.
Sorodni članki:
Jutri bo na Rudarju potekal še zadnji humanitarni tek, tokrat za osebe z avtizmom in VDC Zasavje
Da gospodarska infrastruktura pri tem igra pomembno vlogo, menijo tudi na zagorski občini, kjer navajajo, da pri razvoju prispevata tudi Regionalna razvojna agencija Zasavje in Območna obrtna zbornica Zagorje, kamor občina letno namenja sredstva za opravljanje dejavnosti. Pomembnost obrtnih con poudarjajo tudi v Trbovljah, saj naj bi dajale možnost razvoju proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti kot tudi nastajanju novih podjetij. Zgradili so Zasavski podjetniški inkubator, ki podjetjem in inovativnim posameznikom omogoča spodbudno okolje za nastanek novih idej in hkrati ponuja prostor za njihovo uresničitev. V letošnjem letu pa načrtujejo še izvedbo javnega razpisa, ki bo s 50.000 evri podprl gospodarstvenike v občini.
Včeraj je bilo natanko 3 leta od pričetka obratovanja prve slovenske sončne elektrarne, večje od 1 megavata, ob rojstnem dnevu elektrarne pa so napovedali dograditev do nekaj manj kot 10 megavatov. “Za skupino HSE in lokalno okolje ima velik simbolni pomen: postavljena je namreč na 120 metrov visokem zaprtem odlagališču odpadnih produktov kot ostankov izgorevanja rjavega premoga in čiščenja dimnih plinov v Termoelektrarni Trbovlje, ki je bila po več kot 40-ih letih delovanja leta 2014 trajno zaustavljena,” pravijo na Holdingu slovenskih elektrarn (HSE).
Hrastniška sončna elektrarna je lastnike zadovoljila in z pridobljeno energijo več kot presegla pričakovanja. Zaradi nestabilnega elektro trga njeni presežki niso tako izraziti v nominalnih številkah, prav zato so se pri dogradnji odločili za baterijski hranilnik. “S sončno elektrarno Prapretno smo nekoč degradirano območje ponovno namenili proizvodnji električne energije, tokrat z brezogljično tehnologijo,” pravi Ervin Renko, direktor družbe HSE – EDT. V Retju so dokazali, da območje zeleni tudi pod elektro paneli. Na lokaciji, kjer se obeta novogradnja do jeseni še ostajajo pašniki, po zaprtju območja za gradbišče, pa bodo pašnike in ograde za konje prestavili plato nižje. Prisluhnili so tudi lokalni skupnosti in bo ob elektrarni ostala urejena pešpot, prav tako bodo ostali prostori konjeniškega društva.
“Projekt uvaja nov pristop k intervencijam, kjer država in regije aktivno sodelujejo, lokalne