V Zasavju imamo že 1514 sončnih elektrarn, je še kaj prostora za nove?

Preverili smo, koliko sončnih elektrarn krasi strehe zasavskih hiš, in to v regiji, kjer imamo tudi največjo sončno elektrarno v Sloveniji – ki pa se ji obetajo še dve fazi. Na nekaterih območjih v Zasavju fotovoltaičnih panelov na streho ni več mogoče priključiti, je pa trenutno 435 veljavnih izdanih soglasij za priključitev samooskrbnih elektrarn, za katere lastniki še niso zaprosili za priključitev. 

V distribucijski enoti Trbovlje, ki pretežno zajema zasavske občine je priključenih 1.514 sončnih elektrarn, od tega je 1.404 samooskrb in tri samooskrbne skupnosti. Največ je gospodinjskih 1308 in nekaj manj kot 100 poslovnega poslovnega odjema.

Sončne elektrarne, ki niso namenjene samooskrbi, teh je 110, sta zgolj dve merilni mesti gospodinjskega odjema, ostalih 108 pa je priključenih na merilnih mestih poslovnega odjema. To so recimo, sončna elektrarna na podjetju Xella, ki je največja tovrstna elektrarna v Zagorju, pa sončne elektrarne, ki so jih občine namestile na javne objekte in podobno.

Koliko kilovatnih ur so zasavske SE proizvedle v letu 2022 in koliko 2023?

PS.2 sheme zajemajo proizvodne naprave priključene v interno omrežje s svojim števcem. Podatek o količini zajema proizvedene količine in ne količine oddane v omrežje.

Pri samooskrbah razpolagamo s podatkom o oddani energiji v omrežje, ki pa ni enaka proizvedenim količinam (v omrežje samooskrba oddaja samo viške energije, ki jih ne more porabiti znotraj za lastne potrebe).

Samooskrbe imajo obračunsko obdobje koledarsko leto, zato podatkov o oddani energiji za leto 2023 v omrežje še ni.

Tretjina izkoriščenega potenciala

Xella sončna elektrarna

Zasedenost elektro distribucijskega omrežja s samooskrbnimi elektrarnami v Zasavju je primerljiva z zasedenostjo elektro distribucijskega omrežja na preostalem preskrbovalnem območju Elektra Ljubljana. “Ocenjujemo, da je na obstoječem elektrodistribucijskem omrežju že izkoriščena tretjina razpoložljivega potenciala za priključevanje samooskrbnih elektrarn, dve tretjini potenciala pa je še na razpolago,” poročajo z Elektro Ljubljana.

Grajeno slovensko elektrodistribucijsko omrežje je bilo postavljeno in namenjeno prvotno odjemu in ne proizvodnji, zato je na redkeje poseljenih območjih pogosto na posamezni transformator mogoče priključiti le eno ali dve samooskrbni elektrarni manjših moči. Točen odgovor glede priključitve lahko uporabnik dobi izključno na podlagi prejete individualne vloge za izdajo soglasja.

So pa na Elektro Ljubljana na omrežjih, kjer je izkoriščen potencial priključevanja samooskrbnih elektrarn, že začeli s postopki ojačitve omrežja: uvrstitev investicije v plane investicij in izdelava projektne ter upravne dokumentacije. Termin izvedbe investicij bo odvisen od uspešnosti umeščanja objektov v prostor in razpoložljivih finančnih sredstev, še dodajo ob tem.

Nad pričakovanji: Sončna elektrarna Prapretno lahko poskrbi za 900 slovenskih gospodinjstev