Minuli konec tedna je v Bukarešti potekalo evropsko srednješolsko debatno prvenstvo. Naslov prvakinje je osvojila slovenska nacionalna ekipa srednješolcev iz različnih šol.
Del nacionalne ekipe je bila tudi dijakinja 3. letnika splošne gimnazije Ajda Glavač, pod mentorstvom Roka Hafnerja (bivši dijaki GESŠ Trbovlje) in Bojane Skrt. Glavač je tudi članica Debatnega kluba Mytos, ki deluje pod mentorstvom Maše Topole, prof. angleščine. Postala je 7. najboljša govorka v kategoriji v kategoriji EFL (angleščina kot tuj jezik) ter 14. najboljša v skupnem seštevku (vsi govorci).
Lani so v uporabo predali železniško postajo v Zagorju. Sodobni nadhod, dvigalo, povečanje števila parkirišč, dva nova perona, tudi preureditev čakalnice, sanitarij in kurilnice. 22-milijonska investicija se je zaključila aprila 2024, sledila pa ji je “kolegica” v Litiji. Po letu dni naj bi v aprilu otvorili prenovljeno postajo v Litiji, kjer so trenutno dela 20-milijonskega projekta v zaključni fazi. Letošnje poletje naj bi pomenilo začetek prenove trboveljske železniške postaje, kot zadnja v vrsti pa naj bi do preobleke prišla še postaja v Hrastniku. A kaj ko iz modernih zasavskih postaj v Zasavju še vedno potrebuješ debelo uro do Ljubljane – pogosto več kot z osebnim avtomobilom.
Morda pa se le obeta sprememba
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je kot pristojni organ za prostorsko načrtovanje v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo prejelo pobude za pripravo državnih prostorskih načrtov (DPN) za več železniških odsekov, med drugim tudi za odsek Zidani Most–Ljubljana Zalog. Cilj projekta je modernizacija in nadgradnja infrastrukture, ki bo omogočila višje hitrosti vlakov, daljše kompozicije ter boljšo dostopnost potnikov.
Javna obravnava pobud za nadgradnjo železniške proge na odsekih, ki potekajo skozi Zasavje, je, kot so zapisali na MNVP, predvidena že v marcu 2025. Gre za pobude za nadgradnjo odsekov Zidani Most-Zagorje, Zagorje-Kresnice ter Kresnice-Ljubljana Zalog. Trenutno še potekajo dogovori z občinami glede terminov in lokacij javnih obravnav, kjer bodo lokalni prebivalci lahko podali svoje mnenje in predloge. Zasavske občine naj bi bile s tem neposredno vključene v postopek načrtovanja, saj gre za pomemben poseg v njihovo prometno infrastrukturo.
Z nadgradnjo proge vlak od Hrastnika do Ljubljane s 160 km/h?
Nadgradnja proge skozi Zasavje sledi evropskim standardom za železniški promet in naj bi prinesla več izboljšav. Z nadgradnjo bodo omogočene višje hitrosti vlakov, pri čemer naj bi potniški vlaki dosegali hitrosti do 160 km/h, tovorni pa do 120 km/h. Daljše kompozicije vlakov, dolžine do 740 metrov, bodo omogočale boljši pretok potnikov in tovora.
Našteto naj bi omogočale tudi posodobljene postaje, ki bodo imele (nekatere že imajo) daljše perone, ustrezno višino peronov ter izvennivojske dostope, s čimer naj bi izboljšali dostopnost za vse potnike. Država v prenovah vključuje tudi multimodalne točke, ki omogočajo navezavo na javni prevoz, urejajo parkirišča P+R ter dostope za kolesarje in pešce.
V začetku leta smo pregledali, kaj se dogaja na področju prenov zasavskih železniških postaj, več spodaj:
Prav poseben podvig si je na prvo marčevsko nedeljo zadal Boštjan Lukšič iz Trbovelj. Za otroke, ki se borijo z rakom, je želel v 6 urah in pol preplavati 840 dolžin hrastniškega bazena, kar je enako polovici dolžine maratona. Več o tem smo pisali TUKAJ.
Misija uspela
Da je trboveljskemu policistu podvig uspel, nam je povedal naslednji dan in dobre volje dodal, da malo pa res čuti roke. “Dogodek se je odvil kot planirano, zelo sem bil vesel velike podpore – z menoj je del poti plavalo skoraj 50 ljudi. Med njimi tudi moj 11-letni sin, ki je preplaval 2 in pol kilometra. Zadnji del poti so me sicer malo zmotili krči v roki, ampak nič resnega. Danes počivam, jutri pa nadaljujem s treningom.” S svojim plavanjem za dobri namen je Lukšič zbral 2.250 evrov – torej več, kot je bil cilj. S sredstvi bodo kupili vodoodporne žepke za zaščito katetrov za otroke, ki se borijo z rakom.
Uspešno izvedenega dogodka pa se veselijo tudi v hrastniškem zavodu za kulturo, šport in mladino in turizem (KRC), ki je za dober namen v brezplačno uporabo ponudil bazen. “Zelo smo veseli, da je ta dobrodelni dogodek uspel in smo lahko nekaj prispevali za dober namen. Naj povem, da je na dogodku Boštjana podpiralo okoli 150 ljudi, okoli 50 jih je z njim del poti tudi odplavalo,” nam je povedal Denis Šketako.
Vsak namen šteje
Tovrstnih dogodkov se v društvu veselijo, pove podpredsednica društva Junaki 3. nadstropja Eva Mihovec: “Takšne dobrodelne akcije nam pomenijo zares ogromno, saj nam omogočajo delovanje društva oziroma izvajanje naših programov, ki so zelo široki. Družinam otrok z rakom pomagamo povsod, kjer lahko – od direktne finančne in materialne pomoči, financiranja parkirišč v bližini pediatrične klinike, do psihološke opore ter organizacije dogodkov in izletov zanje.” Trenutno pa je v teku njihov največji projekt. Pomagali bodo namreč pri prizidavi in renovaciji določenih prostorov kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo, kjer se zdravijo vsi otroci z rakom v Sloveniji.
Boštjan Lukšič
Po podatkih Mihovec se je veliko ljudi z nakazilom sredstev za namen nakupa vodoodpornih žepkov za zaščito katetrov odzvalo že pred dogodkom. “Srčno si želimo, da bo z zbranim zneskom zadovoljen predvsem Boštjan Lukšič, saj je za dogodek namenil veliko svojega časa. Mi smo za takšne akcije hvaležni ne glede na višino zbranih sredstev. Vsak prispevek je košček v mozaiku vseh donacij.”
Društvo je humanitarno in neprofitno
Na društvu so veseli tudi širjenja glasu o Junakih. Mihovec je poudarila, da se ljudje tako zavejo, da rak ne izbira in prizadene tudi otroke. Društvo je sicer humanitarno, neprofitno in v celoti vodeno s strani prostovoljcev, tako da vsa sredstva namenijo za olajšanje in polepšanje življenja otrok z rakom in njihovih družin. S poslanim SMS sporočilom JUNAKI5 na 1919 lahko ljudje dobrega srca še vedno darujejo 5 evrov. Za poljuben znesek pa je na voljo transakcijski račun SI56 6100 0002 3978 068. Donacije brez namena razporedijo tja, kjer jih najbolj potrebujejo.
Sorodni članki:
Mamica Katja in njena Ela sta glasnici rdečih balonov v Zasavju
38-letna Mateja Kos je odraščala na kmetiji v Borovaku pri Podkumu in še vedno živi tam. Trenutno sta s partnerjem zagrizla v zahteven izziv in pridobivata dokumentacijo, da bi si postavila svojo hišo. Njeno otroštvo je bilo zelo zanimivo, pravi, saj z bratom nista hodila v vrtec. Čuvali so ju stari starši, največ časa pa sta preživela seveda v naravi. Imela sta svoj vrtiček, veliko sta ustvarjala iz naravnih materialov, pripravljala predstave za domače …
Želja po spremembi
Kot največjo življenjsko prelomnico izpostavi začetek prostovoljskega dela, v srednješolskih letih. “To te spremeni in obogati tvoje življenje in vsekakor postaneš drugačen človek, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja z ljudmi ter krajem, v katerem si,” je dodala. Kos je predsednica Kulturnega društva Podkum, članica sveta Krajevne skupnosti Podkum in članica PGD Podkum. Deluje v domači župniji, sodeluje v humanitarni akciji Manj svečk za manj grobov ter z NVO, ki deluje na območju celotnega Zasavja, občasno pa tudi pomaga ostalim društvom v krajevni skupnosti. Letos je dobila tudi priznanje dr. Slavka Gruma, saj močno prispeva k oživitvi kulturnega dogajanja v Podkumu. Poleg Grumovega priznanja Občine Zagorje ob Savi je prejela tudi državno priznanje za prostovoljstvo ter priznanje Krajevne skupnosti Podkum za aktivno sodelovanje in širjenje promocije kraja. Vedno je imela željo po spremembi vsebin na vasi, saj kot pravi, drugega kot veselic do pred leti niso imeli. Sprva jo je motivirala želja po razvoju novih dejavnosti v kraju, danes pa jo navdihujejo predvsem dejavnosti za otroke in mlade.
Soustanoviteljica programa Urlaub na vasi
Največji izziv ji predstavlja birokracije države: “Za vsako organizirano javno prireditev je potrebno izpolniti precej obrazcev, pridobiti dovoljenja, soglasja. Preučiti zakonodajo, kaj je dovoljeno, kaj ne”. Kot večina članov društva na prvo mesto postavi poletni projekt Urlaub na vasi, ki je postal precej prepoznaven počitniški program za otroke. Je soustanoviteljica programa. S tedanjo predsednico društva in dvema članicama so pripravile in izvedle idejo Urlauba. “Je res nekaj pozitivnega, kjer skozi igro in dejavnosti poskušamo otroke še kaj naučiti, trudimo pa se tudi za kulturno obnašanje in sprejemanje drugačnosti ter ekološki odnos do narave,” nam je zaupala.
Šest nagrad za projekt
Program vsebuje različne tekmovalne, družabne in športne igre, delavnice ter dejavnosti obarvane s kulturnim dogajanjem. Glavni namen počitniškega programa je, da otrokom popestri počitnice, jih kaj nauči in prebudi ustvarjalnost. Program je prejel tudi naziv prostovoljski projekt zasavske regije 2022, ki ga podeljuje regionalni center NVO. V voditeljski ekipi pa so tudi že bili nagrajeni člani. Predsednica je prejela državno priznanje za prostovoljstvo v letu 2021, krajevno priznanje v letu 2022 in letos še občinsko Grumovo priznanje, dva člana pa naziv Prostovoljec Zasavske regije za občino Zagorje ob Savi (prvo 2021 in drugo 2025).
Želja po izdaji knjige
V prihodnosti si želi, da bi dogodki, ki so postali tradicionalni, potekali še dolgo, da bi se počitniški program za otroke Urlaub na vasi dotaknil čim več otrok in mladih ter stkal nove prijateljske vezi. “Najbolj pa si želim, da bi bili ljudje pripravljeni večkrat odložiti telefone, stopiti iz virtualnega sveta in sodelovati drug z drugim. Ni lepšega, kot biti med ljudmi. Gledališče je zelo zanimiv svet, kjer lahko postaneš nekdo drug, oblečeš kostum in pustiš domišljiji prosto pot in ustvariš predstavo, ki polepša življenje tudi gledalcem,” je pokomentirala.
Tiha želja naše sogovornice je izdati zbirko dramskih besedil ali pravljice na podlagi besedila otroške predstave. Kos za dramsko skupino piše besedila, prav tako za predstave, tako za odrasle kot otroške, piše tudi skeče in prizore, ki jih uprizorijo na različnih dogodkih. Mladenka ob koncu leta že več let pripravlja tudi dramska besedila za nastop živih jaslic.
Fotogalerija:
Prejem priznanja dr. Slavka Gruma:
Volkswagen passat in Renault clio sta vozili, ki ju bo 20. marca na javni dražbi prodala trboveljska občina. Zainteresirani dražitelji bodo za sodelovanje morali do 17. marca na občino plačati varščino, ki znaša 10 odstotkov izklicne cene.
5.500 evrov za 10-letnega clia, tisočaka več za passata
Kot prvi bo za dražbo na voljo bel clio, ki je bil prvič registriran leta 2015. Vozilo s 5 sedeži ima prevoženih slabih 95.000 kilometrov, deluje pa na diesel. Občina ga ponuja za izklicno ceno 5.500 evrov, najnižji znesek višanja bo 200 evrov. Dražba se bo v sejni sobi trboveljske občine (Mestni trg 4, Trbovlje) začela ob 13. uri.
Tisoč evrov več, torej 6.500 pa je izklicna cena za passata karavan, ki šteje 14 let. Tudi ta deluje na diesel, do zdaj pa so z njim prevozili že skoraj 200.000 kilometrov. Najnižji znesek višanja bo tudi v drugem primeru 200 evrov. Dražba bo na sporedu ob 14. uri.
Vozili si lahko vsi zainteresirani, preden se odločijo sodelovati v dražbi, tudi ogledajo, in sicer v sredo, 12. 3., od 14. do 17. ure ter dan kasneje od 9. do 11. ure. Dokumentacija s pogoji za udeležbo je objavljena na spletni strani Občine Trbovlje.