Po rudarski povorki in otvoritvi z Rudarsko godbo Hrastnik, je na prireditvi občinskega praznika župan podelil priznanja, nagrade ter zlato pero, ki ga zasluži učenka ali učenec osnovne šole za izjemne tekmovalne uspehe na republiški ravni ali zaključenimi peticami v vseh letih šolanja. Letos ga je prejela Neža Kovač.
Za prizadevno in vestno delo v Čebelarskem društvu Hrastnik je bronasto priznanje Občine prejel Karlo Bičanić. Olga Preskar je prav tako bronasto priznanje dobila za dolgoletno delo v sekciji ročnih del Mrežice in Planike ter aktivno delovanje v lokalni skupnosti, zavzemanje za vzpodbujanje splošne dobrodelnosti in humanitarnosti ter razvijanje prostovoljne družbene pomoči in samopomoči med starejšimi.
Jerica Laznik je za dolgoletno prostovoljno delo v programu Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Hrastnik prejela srebrno priznanje.
Članica Rdečega križa Slovenije in predsednica hrastniškega Kristina Strmšek je najvišje, zlato priznanje prejela za izjemno in dolgoletno prostovoljsko delo v občini Hrastnik.
Častna občanka občine Hrastnik je postala Andreja Ojsteršek Urh, ki je v svoji bogati profesionalni športni karieri osvojila številne naslove državne in republiške prvakinje v namiznem tenisu. Po tem pa svojo pot nadaljevala še kot trenerka številnih domačih in tujih igralcev namiznega tenisa ter s svojimi uspehi ponesla ime Hrastnik v svet.
Fotogalerija (avtor Branko Klančar):
Sorodni članki:
“Po 43 letih me je še vedno strah dežurat, ker nikoli ne vem, kaj me čaka”
Kleiber je veljal za skrivnostnega in samotarskega umetnika, ki je bil izjemno preprost. Krajani menda dolgo niso vedeli, kako znana osebnost je njihov sosed. “Do zadnjega so mislili, da je Ljubljančan, ki ima tu vikend, saj je slovenski jezik govoril tekoče. Domačini večkrat povedo, kako je vsako jutro k lokalnemu kmetu hodil po mleko in se rad sprehajal po Konjšici,” je povedala Monika Fele iz Kulturno umetniško športnega društva (KUŠD) Konjšica. Kako slaven je bil, so izvedeli šele po njegovi smrti.
O njegovem preprostem načinu življenja priča skromen vikend, ki sta ga zakonca kupila na Konjšici pred 30 leti. Da je bila ljubezen med dirigentom in slovensko balerino res močna, znajo povedati domačini iz Konjšice. Ko je Stanislava konec leta 2003 umrla, naj bi Carlos Kleiber zapadel v depresijo. Potem, ko je sedem mesecev po smrti svoje žene na njen grob postavil še nagrobnik, je tudi sam umrl v njunem vikendu. Ker je tako želel, so ga pokopali poleg žene na krajevnem pokopališču, na katerem raste prav posebna “Kleiberjeva vrtnica” iz Italije.
Dirigent, ki slovi predvsem zaradi svoje legendarne izvedbe Beethovnove pete in sedme simfonije z Dunajskim filharmoničnim orkestrom, je posnel le malo skladb. A vsi, ki ga poznajo, znajo povedati, da so te odlične. S svojimi izvedbami skladb na koncertih in opernih predstavah, s katerimi se je predstavljal po svetu, je navduševal tako kritike kot tudi strokovno in laično glasbeno javnost.
Letos mineva 20 let od smrti Carlosa Kleiberja, ki si je Konjšico izbral za svoj zadnji dom. V nedeljo, 7. 7. 2024 ob 11. uri bodo člani KUŠD Konjšica v sodelovanju z Zavodom za kulturo in mladino Litija pripravili 19. organizirani koncert. Tokrat bodo nastopili glasbeniki, ki poustvarjajo komorno glasbo na najvišji umetniški ravni in slišijo na ime Ensemble Dissonance ter izjemna violinistka Giulia Rimonda.
Neustrezna komunikacija, neukrepanje in uporaba pooblastil, v Zagorju pa še uporaba prisilnih sredstev so bila področja, na katera so se pritožbe nanašale. Pri tem naj poudarimo, da so bile v večini po obravnavi na lokalnih postajah označene kot neutemeljene in zaključene v pomiritvenih postopkih ali pa brez obravnave, ker po podatkih PU Ljubljana ni bilo razlogov za nadaljevanje postopka. Od vloženih pritožb sta bili v Hrastniku utemeljeni dve, podani zaradi neprimerne komunikacije ter iz istega razloga v Zagorju ena.