28. 11. 2023

Se zdi, da smo že pred desetletji zaprli jame in zadnjega knapa poslali na Zavoda za zaposlovanje, ker je zmanjkalo denarja. Pa to nikakor ne gre skupaj z dejstvom, da RTH še vedno živi, da je podaljšani zakon sprejet leta 2000 predvidel za zadnji dve leti še preko 8 milijonov evrov za rudnik in da kljub temu na ministrstvu še vedno nimajo odgovorov, kdo bo skrbel za jame po zaprtju in spremljal delovanje črpalk, plazenje in pretakanje voda. In kdo bo plačeval rente družinam umrlih rudarjev?

Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije je določil, da bodo vsa rudniška dela povezana z zaprtjem, vključno s pregledi, oddajo dokumentacije, dokončana do konca 2019, leto kasneje pa bo še izdana odločba o prenehanju rudarjenja in izbris podjetja. Pa so (že spet) podaljšali. Zdaj v zakonu, ki je podlaga za vsa zapiralna dela in dokončno izvedbo sanacije okolja ter seveda tudi zadnjega dejanja – likvidacije podjetja – piše, da se le ta izvede do 31. decembra letos.

Po več kot 20 letih zapiranja, še vedno kup nejasnosti!

Janez Žlak

Pa se bo to spet nekako zamaknilo. In kdo tukaj krši zakon? RTH ali Ministrstvo za naravne vire in prostor?
Na ministrstvu pravijo, da potekajo postopki v skladu z Zakonom. Dela so bila do konca oktobra končana – to je bil dogovor ministrstva in RTH. Kot pravi predstavnik RTH Janez Žlak se trenutno izvajajo tehnični pregledi, ki jih je bilo že precej, še zdaleč pa ni to konec. Po koncu pregledov se čaka na odločbe in šele nato se podjetje lahko izbriše. »Lahko, da bo treba še kakšno malenkost urediti, čeprav nam ni znano, kdo bo za to v prihodnjem letu skrbel,« pravi Žlak, ki si ne predstavlja kdo bo s 1. 1. 2024 lahko stopil na rudniško zemljo in skrbel za nemoteno življenje nad rovi in v okolici.

Preberi tudi: Rudniku zmanjkuje denarja, (po)rabijo milijon evrov na leto!

Kdo bo odgovoren, če bo plaz; kdo, če se bodo vdirala tla?

Osem let že opozarja na nujnost monitoringa po zaprtju in izbrisu rudnika, do danes še ni dobil odgovora, kdo bo prevzel to skrb, pove Žlak in opozori tudi na nerešeno problematiko s stroški, ki jih še vedno terjajo jame. Pa naj bo to elektrika za črpalke, stroški komunale, redni pregledi …Seveda pa je odprto vprašanje tudi izplačil rent svojcem ponesrečenih rudarjev.

Tako pravijo na ministrstvu za naravne vire: »Pogoj za izbris oz. likvidacijo podjetja je izdana odločba o prenehanju pravic in obveznosti za celoten pridobivalni prostor, ali prenos neizvedenih obveznosti na drugo pravno ali fizično osebo. Pred izdajo odločbe mora prevzeti obveznosti monitoringa ter vzdrževanja trajnih jamskih in površinskih objektov oz. površine v lasti Republike Slovenije, druga pravna ali fizična oseba. Pred tem je treba urediti tudi plačevanje rent svojcem ponesrečenih rudarjev. O tem pogovori še potekajo. Postopek izbrisa družbe iz AJPES pa sledi v skladu s predpisi, ki urejajo izbris.« Torej o vsem se že 20 let pogovarjajo, vedo kaj morajo, vse bo v skladu s predpisi, le zakona očitno povsem po kavbojsko nihče ne upošteva in rešitve, ki bi morala biti že znana, ni na spregled.

Preberi tudi: Sedem podaljšanj zaprtja rudnika tokrat prineslo dodatnih 8,9 milijona evrov

V imenu države se lahko krši zakon?

Na ministrstvu smo vprašali, ali to pomeni kršitev zakona in kdo je odgovoren. Odgovora na to nismo dobili.

Ob tem pa Žlak opozarja, da bo ob neurejenih razmerah prišlo do stečaja. Rudnika izbrisati ne morejo, dokler niso izvedeni vsi tehnični pregled in izdane vse odločbe ter seveda ključno dejanje, ki vključuje prenehanje rudarske pravice na območju Trbovelj in Hrastnika. Stroški pa bodo in denarja je zmanjkalo. Vprašanje, ali bodo sploh poplačani izvajalci, ki so zaključevali še zadnja dela – med drugim tudi cesto čez hrib in cesto na Lešo.

RTH bi moral biti likvidiran lani, a še ni in tudi še ne bo …