Eva Jurečič, dijakinja 1. letnika športnega oddelka GESŠ Trbovlje in članica Plesne šole KATTAN Celje in Zasavje, je ponovno pometla s konkurenco. Na zaključku letošnjih disco dance pokalnih turnirjev v Šenčurju je dosegla 1. mesto (v kategoriji solo – starejše mladinke) in 2. mesto (z Dašo Majdič) v kategoriji duo – starejše mladinke.
GobecNews
(Vir, fotografije: N. Brglez Jurečič)
Ustvarjanje zunanjega prostora, ki vam omogoča sprostitev in uživanje v lepoti narave, je čudovit način, kako v svoje življenje vnesti mir in spokojnost. Če želite kar najbolje izkoristiti svojo zunanjo oazo, obstajata dva bistvena elementa, ki lahko vaš vrt popeljeta na višjo raven: vrtne mize in rastlinjaki. Ta dva elementa delujeta usklajeno in ustvarjata zunanje okolje, ki je hkrati funkcionalno in lepo.
Vrtne mize so bistveni del vsakega zunanjega prostora. Na njih lahko sedite in uživate v obroku, delate na projektu ali se preprosto sprostite s prijatelji in družino. Pri izbiri vrtne mize je treba upoštevati velikost in slog vašega zunanjega prostora. Velika vrtna miza lahko sprejme več ljudi in omogoča večja srečanja, medtem ko je manjša miza idealna za intimnejša srečanja.
Pri izbiri vrtne mize je pomemben dejavnik tudi material. Les je klasična izbira, ki se dobro obnese v večini zunanjih prostorov, medtem ko je kovina trpežna in sodobna možnost. Na voljo so tudi mize iz umetnih materialov, ki zagotavljajo videz lesa ali kovine, ne da bi jih bilo treba vzdrževati.
Ko izberete vrtno mizo, je pomembno, da jo opremite z ustreznimi stoli in dekorjem. Razmislite o dodajanju senčnika, ki bo v sončnih dneh zagotavljal senco, ter uporabite blazine in vržene blazine, da ustvarite prijeten in vabljiv ambient.
Če želite vrtnarjenje dvigniti na višjo raven, je rastlinjak odličen dodatek k vašemu zunanjemu prostoru. Rastlinjaki zagotavljajo nadzorovano okolje za gojenje rastlin, kar vam omogoča gojenje več različnih rastlin in podaljšanje rastne sezone. Poleg tega ščitijo rastline pred škodljivci in težkimi vremenskimi razmerami, kar zagotavlja, da bodo vaše rastline uspevale vse leto.
Pri izbiri rastlinjaka upoštevajte velikost in obliko svojega zunanjega prostora ter vrsto rastlin, ki jih želite gojiti. Večji rastlinjak vam bo omogočil gojenje več rastlin, vendar morda ne bo praktičen, če imate omejen zunanji prostor. Manjši rastlinjak je bolj vsestranski in ga lahko uporabite za gojenje različnih rastlin, od zelišč in zelenjave do cvetja in sukulentov.
Rastlinjaki so na voljo iz različnih materialov, vključno s steklom, plastiko in polikarbonatom. Steklo je najbolj tradicionalna možnost, vendar je lahko krhko in drago. Plastika in polikarbonat sta cenovno ugodnejša in trajnejša, vendar morda ne zagotavljata enake stopnje izolacije kot steklo.
Poleg izbire ustreznega rastlinjaka je pomembno, da ga pravilno vzdržujete, da bodo vaše rastline dobro uspevale. To vključuje redno čiščenje ter spremljanje temperature in vlažnosti v rastlinjaku.
Vrtne mize in rastlinjaki skupaj ustvarjajo funkcionalen in lep zunanji prostor. Vrtno mizo lahko uporabljate za uživanje ob obrokih in zabavo gostov, rastlinjak pa zagotavlja prostor za gojenje rastlin in podaljševanje rastne sezone. Rastlinjak lahko uporabite tudi za sajenje sadik in jih, ko dozorijo, prenesete na zunanji vrt.
Če želite ustvariti skladen in eleganten zunanji prostor, razmislite o vključitvi elementov, ki vse povezujejo. V rastlinjaku lahko na primer uporabite zavese ali senčila, ki se ujemajo z barvo vrtne mize, ali pa na vrtno mizo dodate lončnice, ki dopolnjujejo rastline v rastlinjaku.
Zaključimo lahko, da sta vrtna miza in rastlinjak dva bistvena elementa, ki lahko vaš zunanji prostor popeljeta na višjo raven. Z izbiro prave vrtne mize in rastlinjaka za vaš prostor ter njuno dopolnitvijo s pravimi stoli in dekorjem lahko ustvarite čudovito in funkcionalno zunanjo oazo, v kateri boste radi preživljali čas.
Prispevek je oglasno sporočilo.
Dewesoft je v partnerstvu s podjetjem Bugatti Rimac izmeril čase pospeševanja in zaviranja trenutno najzmogljivejšega električnega avtomobila na svetu Rimac Nevere. Nevera je podrla 23 rekordov v kategoriji hiper športnih avtomobilov.
Rimac Nevera
Za meritev svetovnih rekordov so uporabili v Sloveniji razvite in narejene Dewesoft merilne inštrumente ter večkrat nagrajeno programsko opremo DewesoftX. Čase in razdalje pospeševanj ter zaviranj, kot pojasnjujejo v trboveljskem visokotehnološkem podjetju, so izmerili z navigacijsko enoto, ki izmeri 100 meritev na sekundo in natančnostjo hitrosti 0,055 km/h tudi preko 400 km/h.
Najbolj impresiven je rekord pospeševanja od 0 do 400 km/h in zaviranja do popolne zaustavitve v 29,93 sekunde. Poleg glavne meritve so na Neveri merili tudi oddaljenost vozila od tal, sile na vzmetenju in dodatno beležili preko 2000 parametrov vozila iz komunikacijskega omrežja vozila.
Kot ob tem še dodajo v Dewesoftu: “Namen meritev ni bil le promocija in beleženje rekordov, ampak tudi pridobitev podatkov za boljše nastavitve in nadaljnji razvoj električnih vozil, predvsem na področju aerodinamike vozila.”
Če se zdi, da ima vsak otrok vsaj nekoga, ki bi zanj primerno skrbel, se motite. Samo v Zasavju je trenutno otrok, ki so porinjeni v rejniški sistem 17, od tega je 14 zasavskih. Najmlajši je star šele 3 leta, najstarejši 23.
V začetku tedna smo objavili zgodbo rejnika iz Zagorja, ki je skupaj z ženo pod svoje okrilje vzel dva majhna otroka. Takrat sta bila stara 2 in 3, danes sta v osnovni šoli in še vedno pri njima. Njihova zgodba je primer dobre prakse, pravi zagorski rejnik, saj sta otroka k njima prišla zelo mlada, z malo čustvene prtljage in ju, kljub temu da poznata svoje biološko ozadje, kličeta in sprejemata kot mamo in očeta.
Ni pa povsod tako. V Zasavju imamo trenutno 11 rejnikov in rejnic. V Zagorju jih je največ – 6, v Trbovljah 4 in v Hrastniku le eden. Adisa Mujčinović iz zagorske enote CSD nam pojasni, da starostne omejitve ni, kljub temu pa zelo primanjkuje rejnikov. Pogoj za rejništvo niti ni partnerstvo, saj je tudi samska oseba lahko rejnik. Doslej so v zasavskih centrih z rejniki imeli dobre izkušnje. Vzpostavili so dober odnos in redno sodelovali.
Kot najtežje za rejnika Mujčinovićeva izpostavi: »Za rejnike predstavlja težko preizkušnjo »nahrbtnik«, ki ga otrok prinese s seboj. Otroci, ki so nameščeni v rejništvo se pogosto soočajo s težavami čustvovanja, vedenja, lahko tudi zdravstvenimi težavami, ki izhajajo iz neurejenih družinskih razmer matične družine. Zelo težko preizkušnjo pa predstavlja rejnikom odhod iz rejniške družine, saj se rejniki pri skrbi na otroka čustveno navežejo, rejništvo pa predstavlja začasni ukrep, do ureditve razmer v matični družini.« Po drugi strani pa je močna tudi pozitivna plat rejništva, in kot poročajo rejniki, nam pove pomočnica direktorja CSD Zasavje Adisa Mujčinović, izpostavljajo občutek, da so otroku zagotovili varen, topel dom ter mu omogočili izkušnjo družine, družinskih vrednost in mu dali občutek sprejetosti.
Na Zasavski ljudski univerzi še vedno ohranjajo Večgeneracijski center Zasavske ljudske univerze, do konca junija 2023 še s podporo partnerstva LAS Zasavje in EU Programa za razvoj podeželje.
Še več aktivnosti pa bodo objavili v prihodnjem tednu, zato spremljate na spletni strani ZLU. Dodatne informacije (in obvezna prijava na aktivnosti) so vam na voljo tudi na Facebook strani ZLU, Facebook strani Večgeneracijskega centra ZLU, po telefonu 03 56 55 131 ali 068 613 954.
Vse aktivnosti so za udeležence brezplačne, saj so del aktivnosti, ki se jih financira iz Evropskega kmetijskega sklada RS za razvoj podeželja.
Vsi omenjeni dogodki pa so tudi del Tednov vseživljenjskega učenja, ki potekajo od 15. maja do 18. junija 2023. Več aktivnosti lahko najdete tudi na spletni strani.
Cel mesec odličnih brezplačnih vsebin, pa še glavno dejanje v prihodnjem tednu
Trboveljčan, ki ga že dolgo poznamo kot uspešnega slikarja in kasneje avtorja kinetičnih mehanskih instalacij in večmedijskih postavitev, je postal uspešen scenarist in režiser. To je Benjamin Kreže, režiser in slikar iz Trbovelj. Po celovečernem filmu Lungodrom je sledil dokumentarni film o trboveljskem glasbeniku Viliju Fajdigi. Kot pravi, se je pri snemanju slednjega veliko naučil. To mu je verjetno koristilo pri ustvarjanju njegovega najnovejšega filma Lačni, bosi in slavni, v katerem je režiser, scenarist in tudi montažer. Kot otrok se je ukvarjal z modelarstvom, kar že govori o njegovi ustvarjalnosti. In da ne pozabimo, Benjamin se uspešno ukvarja tudi z analogno fotografijo.
Najprej smo vas poznali kot slikarja, kiparja fotografa, tudi sodelavca skupine Laibach, danes pa scenarista in režiserja. Se še kaj ukvarjate s slikarstvom?
“Res je, da sem poklicni slikar. Že vrsto let tudi sodelujem s skupino Laibach na njihovih razstavah. Pred desetimi leti pa me je nekako prevzel film. In ker je to zelo obširno in zahtevno področje, se s slikarstvom zdaj ukvarjam bolj poredko.”
V Trbovljah je bila pred kratkim projekcija vašega filma Lačni, bosi in slavni o otroškem zboru Trboveljski slavček, ki je deloval pred drugo svetovno vojno. Kdaj ste pravzaprav izvedeli zanje, saj je od njihovega zadnjega koncerta minilo že več kot sto let?
Benjamin Kreže
“Med snemanjem filma o Viliju Fajdigi sem v film vključil glasbo povojnih Slavčkov, torej zbora, ki je nastal v Trbovljah po drugi svetovni vojni. In takrat sem tudi slišal za njihove predhodnike, za predvojni otroški pevski zbor Trboveljski slavček. Zgodba se mi je zdela zelo lepa in zanimiva pa sem jo začel raziskovati.
Najprej sem se poigraval z idejo, da posnamem igrani film. Vendar je to bil žal produkcijsko in kot finančno preveč zahteven projekt in sem ostal pri dokumentarcu. Ker pa je zgodba takšna, kot je, se lahko kdaj zgodi, da bo nekoč nastal tudi igrani film.”
Glede na pretekli čas, ko še ni bilo sodobne tehnologije, kot jo imamo danes, je bilo verjetno težko priti do originalnih posnetkov?
Benjamin Kreže in Vida Dolinšek, še zadnja živa Slavčica.
“Izziv je bil res velik. Njihov zvočni zapis je leta 2004 slučajno našel v Ameriki Joe Valenčič v arhivih zbiralca starih radijskih oddaj. Zaprosili smo za sodelovanje tudi po arhivih v Pragi, Beogradu, Ljubljani … Filmskega posnetka njihovega nastopa pa na žalost ni. Sicer pa je v filmu približno 25 do 30 minut arhivskih posnetkov. Ena sekunda arhivskega posnetka stane tristo evrov, vendar nam je posnetke nekako le uspelo dobiti malo bolj ugodno.”
Kakšen je, po vaše, odnos Trboveljčanov do teh spominov in filma?
Na snemanju z Vido Dolinšek.
“Interes za film, ki je nastajal pet let je izredno dober. Med snemanjem filma so bili živi še štirje pevci. Zelo je zanimivo to, da so jih po njihovem pripovedovanju povsod dočakali s cvetjem, špalirjem in skandiranjem, doma pa … V neki drugi državi bi bili veliko bolj ponosni na tako uspešen zbor, kot je bil Trboveljski slavček in bi zagotovo imeli tudi svoj spomenik.
Že razmišljate o novem projektu?
“Področje filma je zelo obširno in še vedno ga raziskujem. Veliko je idej, ljudje mi marsikaj predlagajo. To pride samo. Ko bo pravi trenutek, bom vedel. Vem pa, da si želim posneti igrani film, kar je v vsakem pogledu zahteven projekt. Najtežje je na začetku-razpisi, finance … nisem ravno strokovnjak na tem področju. Projekt si moraš zamisliti sam, s tem si zastaviš veliko dela, ki ga moraš opraviti, vendar rineš naprej … ”
Kaj pa prosti čas?
“Imam dva majhna otroka, ki potrebujeta pozornost in z njima se ukvarjam, kar je tudi prav. Vmes pa razmišljam o novih idejah in priložnostih. Rad se družim z ljudmi, ki so zanimivi, s katerimi si imamo kaj povedati, izmenjati izkušnje. Eden takšnih je Dušan Kastelic, ki mi je dal veliko dobrih nasvetov glede festivalov, predstavitev itd.”
Kako vidite Trbovlje, Zasavje?
“Res je, da sem rojeni Trbovc in da se imam v Trbovljah fajn, sem pa že veliko premišljeval o življenju v večjem mestu, kot je Ljubljana. Verjetno bi tam srečal več ljudi, ki razmišljajo podobno kot jaz. Imam občutek, da nas zapirajo hribi, ki nas obkrožajo in postanemo malce preveč malomeščanski.”
