today-is-a-good-day
14.1 C
Trbovlje
petek, 29. marca 2024
ZON.siAktualnoZadnja živa Trboveljska slavčica 97-letna Vida se še spominja avdicije, na kateri...

Zadnja živa Trboveljska slavčica 97-letna Vida se še spominja avdicije, na kateri je nastopila kot 9-letna deklica

Prejšnji teden je v Trbovljah potekala projekcija dokumentarnega filma režiserja Benjamina Krežeta LAČNI, BOSI IN SLAVNI. To je zgodba o Trboveljskem slavčku, uspešnem pevskem zboru iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ki bi bil v današnjih časih zvezda vseh odrov. 

Projekcije v trboveljskem DD sta se udeležila tudi še zadnja živa Slavčica 97-letna Vida Dolinšek in režiser Benjamin Kreže. Obujala sta spomine na slavna leta Trboveljskega slavčka.

Vida Dolinšek je v slavnem zboru začela peti, ko je bila stara le devet let in tako se spominja pevskih dni:

“Najprej so v zboru peli pevci le s spodnje, torej Vodenske šole. Kasneje je dirigent pridružil tudi pevce iz zgornje šole, kjer sem bila jaz. Bilo je to obdobje, ko je zbor prišel iz Prage in Dunaja in se je Avgust Šuligoj odločil, da je nastopil čas, da zbor obnovi. Pevci so bili stari od osem do največ 15 let. Fantom so se z leti glasovi začeli spreminjati in je bilo treba poskrbeti za nove glasove. Pa tudi starejše deklice niso imele več otroških glasov. Prijavila sem se na avdicijo. Šuligoj je sedel za starim harmonijem in igral pesem Zakrivljeno palico v roki. Prisluhnil je vsakemu kandidatu, da se prepriča o njegovih glasovnih sposobnostih. Bila sem izbrana za drugi glas in začela pridno hoditi na vaje.”

Takrat je trboveljski zbor vodil Avgust Šuligoj, Primorec, ki je prebegnil iz Italije. Kot se spominja Vida je ta poučeval v različnih mestih in povsod ustanavljal pevske zbore. Za njih pa se povsem predal. “Tako je bilo tudi, ko je prišel v Trbovlje. Od nas je zahteval disciplino in redno obiskovanje vaj, ki so bile na Vodenski šoli dvakrat tedensko.«

Trboveljski slavček je bil zbor sestavljen iz osemdeset do sto revnih knapovskih otrok. Vodil ga je Avgust Šuligoj, ki jim je bil kot drugi oče. V mladih glasovih je prepoznal pevski talent in ga nadgradil. V desetih letih prepevanja so ti knapovski otroci, skupaj s svojim učiteljem, dosegli vse, kar je bilo v tem času sploh mogoče doseči. Spoznali so neko drugo, bogato življenje, ki ni bilo primerljivo z njihovo bedo in revščino. Prepotovali so Evropo, v Pragi osvojili naziv najboljšega otroškega pevskega zbora na svetu in bili boljši od Dunajskih dečkov. Peli so tudi jugoslovanski kraljici Mariji ter princema Tomislavu in Andreju v Beogradu.

 

“Država nam finančno ni nikoli pomagala. Z denarjem, ki smo ga zaslužili, nas je zborovodja peljal na morje in Bled, kar je bilo za tiste čase nepredstavljivo. Če so nekomu od nas iz čevljev gledali prsti, mu je kupil nove, največkrat od svoje skromne plače,” pripoveduje Vida Dolinšek in doda “Otroci smo razlage našega zborovodje vedno dobro razumeli. Lepo je znal prikazati vsebino pesmi. Morate si predstavljati tisto, kar pojete, če je nekaj veselega, potem naj to žari z vaših obrazov. Tisto kar pojete morate tudi čutiti, je govoril.” Najlepši čas mladih trboveljskih pevcev pa je prekinila vojna in s tem tudi končala obstoj zbora. Dolinškova pa še danes s ponosom poroča o zborovodji (Avgust Šuligoj je umrl 1964 v Trbovljah), ki je Trbovlje ponesel v svet.

Le kaj je to nekaj hecnega na kruhu?

Vida Dolinšek rada obuja spomine na lepe zborovske čase. Prav prisrčno opiše tudi spomin o sprejemu in pogostitvi na enem izmed koncertov, ki so jih imeli. Doma na krožnikih so bili vajeni preprostih jedi, kot je prežganke, ješprenj, fižol … »Enkrat smo za predjed dobili kruhke, na katerih je bilo nekaj rumenega. Spogledovali smo se in spraševali, kaj bi to bilo. Bil je kaviar.«

V desetih letih so imeli 255 koncertov doma in v tujini. Prvi zbor iz Evrope, katerega petje so neposredno prenašali v Ameriko, je bil prav Trboveljski slavček.

Z zadnjim koncertom, ki je bil devetega decembra 1940 v Ljubljani, so srebrni glasovi mladih Slavčkov za vedno utihnili.

- Oglaševanje -

Najbolj brano


Preberite tudi

Dražba za Partizana začasno preklicana, kaj sledi zdaj?

Že skoraj desetletje poročamo o dolgovih vezanih na lastnike Partizana in o ponavljajočih dražbah. Februarja se je večinski delež Partizana prodajal z izklicno ceno...