Skoraj 1700 rednih krvodajalcev beležijo na Rdečem križu v Hrastniku, kjer ponosno pokažejo tudi na tiste, ki so kri darovali več kot 100 krat. Eden takšnih je tudi Miroslav Funkelj, ki je dragoceno tekočin daroval kar 133-krat.
Krvodajalci so lahko osebe med 18. in 65. letom starosti. V Hrastniku so bolj številčni starejši, raste pa tudi število mlajših krvodajalcev. V letošnjem letu so zabeležili 22 novih krvodajalcev.
Tudi takšni, ki so darovali preko 100 krat
RKS-OZ Hrastnik ima 1.693 rednih krvodajalcev. Letos se je krvodajalskih akcij do sedaj udeležilo 192 krvodajalcev, med njimi jih je pet, ki so darovali kri več kot stokrat.
Kot nam je zaupala Jasmina Hrstić, RKS-OZ Hrastnik, občane spodbujajo in vabijo na različne načine. Pred kratkim so pripravili tudi delavnico o pomenu krvodajalstva v sistemu življenja. “Rada bi povedala vsem tistim, ki razmišljajo o tem, da bi darovali kri, da takrat, ko darujejo kri, nekomu podarijo še en rojstni dan, še eno obletnico, še en dan na plaži ali noč pod zvezdami, še en pogovor s prijatelji, še en nasmeh, en objem in še eno možnost.”
RKS-OZ Hrastnik že zdaj vabi vse na krvodajalsko akcijo ki bo potekala 15. 12. 2022 od 8. do 12. v mali telovadnici OŠ NHR Hrastnik.
| V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi. Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi. |
Pred dvema letoma je Rudis od RTH v likvidaciji kupil zemljišče in objekte nekdanjega rudarskega jaška Gvido. Območje so zaprli z ograjo in kujejo načrte. Govorice, da naj bi na tem mestu zgradili kar dva stanovanjska bloka, smo preverili v podjetju. Na Rudisu so nam potrdili, da razmišljajo o stanovanjski gradnji na tem območju, “vendar ni še nič dokončno odločeno,” so dodali.
Timotej Mastnak, vodja intervencije, je po končani vaji povedal: »Vsako gasilsko društvo posebej skrbi za ustrezno strokovno usposobljenost gasilcev. Odlično medsebojno sodelovanje društev pa je pogoj za uspešno opravljene večje intervencije. To pomeni, da se intervencija zaključi brez poškodb ter z najmanjšo možno materialno škodo.« Pri takšnih intervencijah, pa tudi vajah, so na preizkušnji predvsem vodenje intervencije, organizacija ter komunikacija. Če so te stvari med samimi intervencijami ustrezne, še pove Mastnak, in je vse skupaj podprto z znanjem vsakega posameznika, pa tudi s kančkom sreče, je uspešno zaključena intervencija skoraj zagotovljena. Koristne pa so tovrstne vaje tudi zato, ker se gasilci seznanijo z določenimi objekti in je ob morebitni intervenciji postopanje lažje.