Na družabnem omrežju Facebook ZON – Zasavske onlajn novice se te dni odvija super nagradna igra, v kateri si lahko priborite super nagrade. Ne zamudite!
Občina Hrastnik je v preteklem letu pričela s postopno prenovo športnega parka na Logu, in sicer z ureditvijo atletske steze in ostalih atletskih površin na stadionu, po napovedih pa bo v roku meseca dni izvedenih še zadnjih nekaj del, ki so povezana z novo pešpotjo pod stadionom, z asfaltiranjem in z vgradnjo tartana.
Obstoječa atletska steza je bila dotrajana in potrebna temeljite obnove. Atletska steza in ostale atletske površine se bodo že kmalu prenovile po sistemu tartan.
Ob tem pa bodo, kot so pojasnili na Občini Hrastnik, predhodno poskrbeli za ustrezno pripravo podlage, kar pomeni izkop, tampon in drenažni asfalt. Steze bodo zaključene z robnikom z gumiranim zgornjim robom.
Funkl pozdravlja zavedanje občanov glede lastnega zdravja
Športni park na Logu bo po igralih pridobil drugo pomembno novost, to je tartansko progo za tek.
Župan Občine Hrastnik Marko Funkl
Župan Občine Hrastnik Marko Funkl je ob tem poudaril, da “gre za eno največjih investicij v športno infrastrukturo v Hrastniku in s tem za pomembno pridobitev za vse Hrastničanke in Hrastničane, ki stadion uporabljajo za šolske namene, organizirane treninge ter za rekreacijo.
Skrb za zdravje je vsekakor pomembna za občino Hrastnik, zato smo na občini veseli, da v zadnjem času vse več ljudi teče, kolesari, hodi v hribe ali se ukvarja s kakšnim drugim športom.”
Glavnina že postorjena, sredi marca proti zaključku del
“Do sedaj se je na osnovi projektne dokumentacije PZI uredila geodetska izmera, izkop celotne obstoječe steze, odvodnjavanje ter položitev notranjih kanalet in zunanjih robnikov ter vgradilo tampon v primerni zbitosti z dobro vodopropustnostjo in postavilo jamo za skok v daljino,” so odgovorili z Občine Hrastnik in dodali, da so omenjena dela potekala od začetka novembra 2021 in da so skoraj v celoti končana.
Poleg te investicije se hkrati ureja tudi nova pešpot pod stadionom, ki bo povezovala športni park s parkom pod Domom starejših Hrastnik. Po odprtju asfaltnih baz, predvidoma 15. marca, pa se bodo dela nadaljevala z vgradnjo drenažnega asfalta v dveh slojih v debelini 5 + 3 cm in vgradnjo sintetične podlage – tartana.
Investicija krita iz dveh razpisov in hrastniškega proračuna
Celotna investicija projekta skupaj z izdelavo projektne dokumentacije znaša 330 tisoč evrov. “Za omenjeno investicijo se je kandidiralo na dveh razpisih, in sicer skupaj z Javnim zavodom za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik (KRC Hrastnik) na Fundaciji za šport, kjer je KRC Hrastnik pridobil sredstva v višini dobrih 49 tisoč evrov, Občina Hrastnik pa je uspešno kandidirala še na javnem razpisu za sofinanciranje investicij v rekonstrukcije športnih površin v letu 2021 Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in pridobila sredstva v višini skoraj 23 tisoč evrov,” so podrobneje razkrili tudi finančne vidike naložbe.
Fotografije stadiona: KRC Hrastnik
SORODNI ČLANKI:
Športni park na Logu še letos z novimi igrali v stilu Ville de Seppi
FOTO: Slavna vila in kompozicija vlaka v obliki otroških igral
Oskar Čamer je že kot 16-letni mladenič postal član Prosvetnega društva Čeče, kjer je učil sokrajane kot prvi plesni učitelj 30 do 40 parov, bil je član Veselih rudarjev, ustanovil oktet Katarinski fantje in še danes iz grla izvablja pesem kot član Moškega pevskega zbora Zarja. “Kultura je bila v nekdanjih časih na višku, danes pa brez tegale (pomane s prsti in ponazori denar, op.a.) nič ni,” meni Čamer.
Že njegov oče je režiral in igral na Katarini (domače ime za Čeče), pa tudi mama je prepevala v zboru, zato mu je bila kultura kar nekako položena v zibko. Še večjo težo zaslug pa nosi njegov praded, ki je bil v letu 1880 ustanovni član prve trboveljske godbe. “To je bilo edino, da so se ljudje na podeželju malo razbremenili dela in kam šli; v današnjih časih gredo ljudje na primer v kino, tudi v moji mladosti je bila ta možnost, a če si hotel iz Čeč v Hrastnik, to je bila 6-kilometrska razdalja, to je bilo nemogoče,” se spominja.
Prvi plesni učitelj
Sogovornika Oskarja, ki je že kot deček nastopil v igri Sneguljčica znotraj Prosvetnega društva Čeče, so že zgodaj prepoznali kot sposobnega. Poslali so ga na tečaj za plesnega učitelja v cenjen Plesni center Jenko pod Tromostovjem v Ljubljani, pa tudi na tečaj za režiserja je šel v Koper. Bilo mu je rosnih 18 let, ko je pr’ Špurin že poučeval fokstrot, polko in valček, zanimanja med ljudmi za plesne korake pa ni manjkalo. “Kmetje niso znali, so nerodni ljudje, pa sem marsikomu rekel: Pejt plesat! Še najlažje se s punco zmeniš, če plešeš, ne pa nekaj na daleč,” hudomušno pripomni, kako so se rojevale tudi ljubezni na račun plesa. A kolikor mu je bilo učenje plesa v veselje, zlasti na vrhuncu, ko je plesalo tudi do 40 parov, je bilo tudi naporno. “Kazal sem korake in za moškega in za žensko,” pojasni in si šteje v čast, da se mu še danes kdo od teh, ki jih je nekoč poučeval, zahvali, ker zna po zaslugi Čamerja plesati.
“Dokler je šlo, smo to trajbal, danes ne dobiš nobenga, tud če mu daš karto zastonj.” (Oskar Čamer o pripadnosti kulturnemu (so)ustvarjanju)
Policiji je bilo potrebno prijaviti vsak ples, vsake vaje in obenem tudi plačati. “Da ni nastalo preveč stroškov, sem zato prirejal samo po ene vaje mesečno,” pove zgovoren Oskar, znan tudi kot Čamerjev Blaž, ki je bil tudi predsednik društva v Čečah, preden je šel leta 1959 služit domovini.
V vojski v orkestru, doma z Veselimi Rudarji
Veseli rudarji
Kako zavzet je bil tudi na glasbenem področju, dokazuje, da je pol leta obiskoval glasbeno šolo in si še pred odhodom v vojsko (Kumanovo, Makedonija) kupil kitaro. Na tujem je v orkestru veselo brenkal nanjo. Ko je prišel ves podhranjen iz vojske, je zbolel za pljučnico in bolehal za vnetjem rebrne mrene, a ko si je opomogel, je ob vrnitvi v domače Zasavje začel prepevati v Svobodi II. “Obstajal je že Pevski zbor Svoboda Center,” pojasni dvojko ob imenu zbora. Tedaj je nastopilo tudi obdobje Veselih rudarjev, z žarom v očeh doda in našteje člane, ki so igrali: Franc Raušel in Anton Kramer (berda bas), Ludvik Dolanc (harmonika), Srečko Špec (klarinet), Oto Guna (truba, trobenta, op.a.) ter pevki Manjo Gole in Nando Guček, pa pevca Jožeta Grebenca, tudi Oskar sam in njegov brat Nande Čamer sta prepevala ob glasbeni spremljavi. “Leta 1965 smo nastopili na TV Ljubljana,” ponosno pove.
S poroko s Cirilo in rojstvom njunih dveh hčera, Blaženke in Metode ter kljub številnim delom v smeri gradnje doma pa Oskar kulturnega (so)ustvarjanja v domačih koncih ni dal na stran; nekoliko zmanjšal že tu in tam, a glasba je od nekdaj krojila njegovo življenje.
| “Tedaj sem se z mopedom vozil na vaje v Trbovlje iz čeč. Doma so želeli, da bi šel orat ali kaj drugega potrebnega na zemlji delat, jaz pa na moped. Pa je mama kdaj vprašala: “Kam pa greš?” in jaz kar malo jezen odrezavo odgovoril: “Na Mrzlico!” |
Veste, od kod ime Ulica Sallaumines? Zadaj je kultura!
Kot pripoveduje Oskar Čamer, so leta 1964 z Veselimi rudarji šli v Sallaumines, rudniški kraj v severni Franciji. “Tam so bile same vdove, redkokdo je dočakal 50 let, tam je bil sam prah od premoga. Na ven je bilo vse umazano, črno, rudniško, a notri – notri pa vse lepo in čisto,” se spominja stanovanj, kjer so spali. “Tam sem tudi prvič videl električni šporhet in pralni stroj.” Zasluga za povezavo med mestoma je bila seveda rudniška.
Trbovlje in Sallaumines sta leta 1964 podpisali listino o pobratenju. Družilo ju je rudarstvo, na katerem sta osnovali sodelovanje.
Madame Karlina pa je bila tista, ki je bila zaslužna za vse, pove Oskar Čamer. Bila je Zagorjanka, njen mož pa tamkajšnji minister za gospodarstvo in kot zavedna Zasavčanka je Trbovlje povezala s Sallauminesom. “Ko smo bili v Parizu, je nakupila za celo taško kart in smo se v dvonadstropnem avtobusu vozili po francoski prestolnici,” se spominja tedanjega 10-dnevnega obiska v Franciji, ko je bil poleg tudi tedanji župan Zalaznik in pove še anekdoto: “S kolegom iz Veselih rudarjev sva bila oba mlada in ko naju je madam Karlina peljala k sebi domov, sva jo slišala klicati neko ime in se namuznila, češ, od nekod bo prišla njena lepa, mlada hčerka. Pritekla pa je k njenim nogam – psička!”
Praded ustanovil prvo trbovsko godbo, Oskar pa Katarinske fante
Blaževa godba
Oskarjev praded je bil ustanovni član prve “plehmuzke” v Trbovljah, ki so jo imenovali “Blaževa godba” – po njegovemu staremu očetu Blažu Čamerju.
Ker je izhajal iz Čeč, kjer stoji cerkvica sv. Katarine, je skupaj zbral še nekaj mož, ki so radi prepevali in nastal je oktet, ki je prepeval ljudske in umetne pesmi ter nosil tudi naziv gasilskega pevskega zbora.
Katarinski fantje
Oskar je bil ustanovni član in vodja vse od leta 1999, ko so začeli. “Potovali smo po Sloveniji, dvakrat smo bili v Berlinu (od tega na 30-letnici Slovencev v Berlinu, v družbi Toneta Partljiča) in trikrat na Poljskem, veliko smo peli pri maši.” V letu 2018 so po 18 letih pevskega druženja končali njihovo skupno glasbeno pot.
Kaj pa kultura danes?
“Ni za primerjat nekoč pa danes,” je žalosten Oskar Čamer, ki opisuje, kako vse delajo popolnoma sami, prepuščeni lastni iznajdljivosti. “S članarino se mora društvo živet – da sploh obstajamo pri Zarji, daje vsak pet evrov na mesec in če tega ni, moramo preprosto nehat,” pravi najstarejši član Moškega pevskega zbora Zarja, ki je v 83-letu starosti. “Časi so bili nekoč lepši, prišli smo skup, pa podporo podjetij smo imeli. Kapitalizem je pustil svoje, terjal je velik davek na kulturnem področju.”
Petje in pevski zbori so bili v Trbovljah (po)znani že v predvojnih časih, pred vojno je bil čislan Pevski mladinski zbor Slavčki in vse od (vsaj) takrat pa do zdaj delujejo zbori, četudi jih je pesem nekaterih v tem obdobju žal potihnila – “njegova” Zarja, pri kateri poje že 43 let k sreči ne, pravi sogovornik, ki je bil tekom življenja aktiven ne le v kulturi, pač pa tudi na področju lokalne samouprave (v KS Franca Fakina). Četudi danes bolj životari, ocenjuje, da je bilo gledališče včasih zelo razvito in poudarja, da je godba pa že bolj profesionalen sestav. “Nekaj novega je kip rudarja Prometeja, kar je tudi del nove kulture – prav je, da se rudarjem nekaj da, ne moremo in ne smemo kot družba kar pustit nek degradiran svet, nekaj mora vseeno spominjat na dolgoletno knapusko tradicijo.”
SORODNI ČLANKI:
Znanca se sporečeta in od besed preide k udarcem, ob enih ponoči iz sosedovega stanovanja donijo glasni ritmi in sliši se krohotanje med nočno zabavo, kupec se z žalitvami znese nad prodajalko – to je le nekaj izmed primerov, ki jih tudi v Zasavju redno zaznavajo policisti pri svojem delu. Največ kršitev javnega reda in miru je bilo lani v Trbovljah.
Medtem, ko za glavnino primerov, ko morajo ob klicu na 113 pri reševanju prekrškov s področja javnega reda in miru posredovati policisti, možje postave izrečejo in izdajo globo, pa so v nekaterih primerih (skladno z okoliščinami) prizanesljivejši in jo kršitelji na ta račun odnesejo le z opozorilom.
Med vsemi zasavskimi mesti se je število teh prekrškov v zadnjih dveh letih zmanjšalo le v Litiji in v Zagorju, v Hrastniku in v Trbovljah pa je bilo v preteklem letu zaznavnih več prekrškov v primerjavi z letom poprej.
| Policijska postaja | Leto 2020 | Leto 2021 |
| Litija | 77 | 56 |
| Hrastnik | 93 | 116 |
| Trbovlje | 192 | 302 |
| Zagorje ob Savi | 156 | 115 |
| skupaj | 518 | 589 |
| Število prekrškov po Zakonu o varstvu javnega reda in miru, vir: PU Ljubljana | ||
| Ste vedeli? Med kršitve javnega reda in miru spada tudi nadlegovanje z beračenjem za denar, kaznivo je, če denimo spite na klopi v parku (v smislu prenočevanja na javni površini), pa tudi spodbujanje k pretepanju, ščuvanje psa z namenom, da povzročite strah, in še kaj. |
Do sredine februarja v vsej regiji slabih 70 primerov
Hrup na zabavi pri sosedu marsikoga moti
Na območju celotnega Zasavja so policisti od začetka tega leta pa do 21. februarja zabeležili skupno 67 kršitev javnega reda in miru, od tega je bilo v 19 primerih izrečeno opozorilo, v 48 primerih pa je prepoznavi in obravnavi prekrška sledil tudi plačilni nalog.
Tudi v primeru letošnjih tovrstnih policijskih posredovanj prednjačijo Trbovlje, zelo kmalu pa sledi že Hrastnik, v Litiji je takih dogodkov, ki razburjajo posamezne občane ali skupino le-teh, najmanj.
| Policijska postaja | Leto 2022 – do 21. februarja |
| Hrastnik | 21 |
| Trbovlje | 25 |
| Zagorje ob Savi | 12 |
| Litija | 9 |
| skupaj | 67 |
| Število prekrškov po Zakonu o varstvu javnega reda in miru, vir: PU Ljubljana | |
SORODNI ČLANKI:
Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje s 7. marcem ponovno odpira vrata enote Dom svobode na Trgu Franca Fakina, s sprostitvijo vladnih ukrepov se namreč tudi bralci in bralke vse bolj vračajo v hrame knjig.
V trboveljski splošni knjižnici, ki deluje na dveh lokacijah so imeli v začetku novembra 2021 v svoji zbirki 72.609 enot knjižnega gradiva oziroma skupno 75.581 enot knjižničnega gradiva, ki ga poleg knjig sestavljajo še časopisi, revije, DVD-ji in CD-ji.
Do 19. oktobra 2020 je bila knjižnična enota v Domu svobode zaprta v presledkih, tako kot vse knjižnice po Sloveniji, po 19. oktobru pa je bila eno leto in pol enota Dom svobode v celoti zaprta. Knjižnična zbirka v Enoti Dom svoboda obsega 10.007 enot, od tega 9.687 enot knjižnega gradiva. V Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje se obenem “veselimo tudi prvih dogodkov, kot so bile v predkoronskem času pravljične urice, literarni in tematski večeri ter ostala priložnostna srečanja, s katerimi želimo, da se tudi v Enoto Dom svobode vrne živahnost in vse večji obisk bralcev,” optimistično pravijo.
Enota Dom svobode bo poslovala bo sledečem delovnem času:
- Ponedeljek, torek: 16.00–19.00
- Sreda, četrtek, petek: 8.00–11.00
- Sobota: zaprto
Ob vstopu v prostore knjižnice je obvezno razkuževanje rok in nošenje zaščitne obrazne maske (izjema so otroci do dopolnjenega 6. leta) kot tudi ohranjanje razdalje in skrb za ustrezno higieno kašlja, so veseli ponovnega odprtja še poudarili v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje.
In še razveseljiva novica kot svojevrstno darilo trboveljske knjižnice za tiste, ki kdaj dlje časa od roka izposoje pri sebi obdržijo izposojeno gradivo ali omenjen datum preprosto uide iz glave: Za obiskovalce Enote Dom svobode zamudnin do 8. aprila 2022 ne bodo zaračunavali.
SORODNI ČLANKI:
Z današnjim dnem bo Komunala Hrastnik pričela z deli za popravilo mrežne ograje na košarkarskem igrišču v naselju Aleša Kaple ter na otroškem igrišču na Novem logu 13.
Do zaključka del bo igrišče v naselju Aleša Kaple zaprto, igrišče na Novem logu pa delno zaprto, v luči česar so uporabniki omenjenih igrišč do zaključka del, ko bosta igrišči znova na voljo v polnem obsegu, naprošeni za razumevanje.
SORODNI ČLANKI:
FOTO: Slavna vila in kompozicija vlaka v obliki otroških igral
V počastitev 70. obletnice mesta Trbovlje na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje organizirajo dva fotografska natečaja, enega so naslovili “Industrijska dediščina Trbovelj”, drugemu pa nadeli naslov “Trbovlje – mesto uresničevanja idej mladih.”
Vse zainteresirane in navdušene fotografe STPŠ Trbovlje vabi, da se pridružijo natečaju in delijo lastne foto utrinke še z ostalimi.
Za sodelovanje na natečaju je potrebno poslati največ pet avtorskih fotografij za vsako temo na poštni naslov natecaj@stps-trbovlje.si, najkasneje do petka, 6. maja 2022.
Pri oddaji slik seveda sodelujoči naj ne pozabijo pripisati svojih podatkov (ime, priimek), v primeru, da je sodelujoči dijak STPŠ Trbovlje, pa naj bo naveden še razred in oddelek. Najboljše fotografije bodo tudi razstavili.
SORODNI ČLANKI: