Na kolesarski stezi bo v okviru del zgrajenih tudi pet novih prehodov preko potokov (nove brvi in mostovi) in pet novih prehodov preko regionalne ceste. Pa poglejmo, kje se bodo kolesarji vozili čez Zagorsko dolino.
V Zagorju nova sprehajalna in kolesarska steza ter 164 parkirnih mest
Po tem, ko so v ponedeljek prvič v novem koledarskem letu sprejeli dva nova covidna bolnika, se kar samo ponuja vprašanje, ali je Splošna bolnišnica Trbovlje vnovič postala covidna bolnišnica.
“Ni potrebe na državnem nivoju, da je ta hip trboveljska bolnišnica covidna bolnišnica,” je pojasnila strokovna direktorica Tadeja Jelenko, zdravnica specialistka interne medicine in dodala, da se odločitve na to temo tedensko koordinirajo.
V ponedeljek sprejeta pacienta sta po njenih besedah bila oba podvržena različici omikron, je pa eden izmed njiju bil odpuščen v domačo oskrbo, drugi prepeljan v Ljubljano. “Zelo hitro smo omejili možnost širjenja, kar je seveda dobro, res pa je tudi, da se pri iskanju nujne medicinske pomoči pojavljajo posamezni pozitivni primeri, kar pozorno spremljamo in ustrezno ukrepamo,” pove ob navedbi, da je bilo ob pojavu omikrona pri dveh pacientih izvedeno testiranje vseh delavcev in vseh bolnikov internega oddelka, pri nikomur k sreči niso potrdili pozitivnega brisa.
Da je Splošna bolnišnica Trbovlje kadrovsko podhranjena bolnica, se je prav v obdobju, ko so bili hospitalizirani covidni bolniki, še posebej jasno izkazalo. Zaznavajo namreč izrazit kadrovski primanjkljaj in s tem, ko SB Trbovlje ni več imela statusa covidne bolnišnice, je po dolgem obdobju delovno skoncentriranega dela nastopil čas, ko je zdravstveno osebje lahko malce zadihalo. “Internisti in anestezisti, ki smo pokrivali covid, smo dobili nekaj malega želene pavze,” opisuje Jelenkova, ki pa ne izključuje možnosti, da zasavski bolnici znova nadenejo status covidne.
Vse zdajšnje in bivše covidne bolnišnice, torej tudi SB Trbovlje, imajo ob ponedeljkih, sredah in petkih sestanke, na katerih se pregleduje stanje in pričakovano dogajanje v povezavi s covidno situacijo. “Okužbe naraščajo in ob vrhu se utegne zgoditi, da bo SB Trbovlje znova covidna bolnišnica, vse pa je seveda odvisno od tega, kakšno shemo predloži državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Franc Vindišar glede odpiranja in zapiranja bolnišničnih covidnih oddelkov – te odločitve potekajo v duhu tedenskega medsebojnega usklajevanja,” pripoveduje strokovna direktorica zasavske bolnišnice, ki si ne zatiska oči: “Pričakovano je, da bodo hospitalizacije narasle in to pomeni večjo možnost, da tudi mi odpremo covidni oddelek.” Pojasnila je še, da so ključnega pomena napovedi in da delajo po izračunih Instituta Jožef Stefan.
Se je morda v zadnjem času pojavil porast okužb tudi med zaposlenimi in ali beležijo opazne odsotnosti delavcev zaradi odrejenih karanten? Sogovornica Tadeja Jelenko pravi: “Zaenkrat se kar držimo, bil pa je problem z okužbami bolj v drugih službah, predvsem med necepljenimi,” in poudari, da so v aktivaciji 3. faze. To pomeni, da tudi tisti, ki so imeli tesen stik, prihajajo na delo. Ob strogem upoštevanju izvajanja testiranja pred nastopom dela na dnevni ravni in nošenju maske tipa FFP 2.
Stroga so pravila glede obiskov svojcev – spuščajo le k dolgotrajno hospitaliziranim in k umirajočim, obiskovalcem, ki morajo izpolnjevati enega izmed PCT pogojev pa odvzamejo tudi bris hitrega testiranja. “Na račun vsega tega ni širjenja okužb,” zaključi strokovna direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje Tadeja Jelenko, dr. med., spec. interne medicine.
Za 300 kilometrov planinskih poti širom zasavske regije skrbi 23 markacistov iz šestih planinskih društev. Za njihovo celoletno delo z vidika skrbništva so skupno prejeli 500 evrov s strani Planinske zveze Slovenije. Največ je dobilo najbolj številčno PD Litija, medtem, ko pa so se v Trbovljah in Zagorju obrisali pod nosom – prejeli niso namreč niti evra.
Planinska zveza Slovenije je na osnovi oddanih poročil posameznih planinskih društev določila, koliko denarja pripada posameznemu društvu za urejanje in vzdrževanje planinskih poti v preteklem letu. Med zasavskimi planinskimi društvi tega poročila nista oddala le PD Trbovlje in PD Zagorje ob Savi in tako tudi nista prejela vsak svojega slovenskega kosa kolača, težkega 20 tisoč evrov.
| Planinsko društvo | Št. članov | Št. markacistov | Št. km planinskih poti | Izplačilo (evr) |
| Litija | 367 | 6 | 107 | 255,14 |
| Zagorje | 274 | 3 | 54 | 0 |
| Trbovlje | 60 | 3 | 31 | 0 |
| Kum Trbovlje | 142 | 4 | 41 | 98,62 |
| Hrastnik | 93 | 3 | 28 | 67,75 |
| Dol pri Hrastniku | 113 | 4 | 35 | 84,05 |
| skupaj | 1.049 | 23 | 296 | 505,56 |
Označba Zasavske planinske poti s Knafelčevo markacijo
Da so planinske poti lepo urejene, da markacije zgovorno usmerjajo, kam usmeriti korak in da tudi, če veter podre kakšno drevo, bo le-to naslednji dan umaknjeno s poti, vse to in še kaj so pričakovanja številnih pohodnikov. Malokdo pa se zaveda, da vse preglede poti ter obenem obrezovanja, markiranja in žaganja, ki pritečejo delu urejanja planinski poti, nekdo mora opraviti, da so pohodni koraki uporabnikov nemoteni, v prvi vrsti pa varni. Ta “nekdo” je markacist.
Člani planinskih društev, ki opravijo usposabljanje in se zavežejo odločitvi, da bodo “fizični delavci sredogorja in vršacev”. Delo opravljajo v svojem prostem času. Opremljeni s priročno žago, strgalnikom za lubje, ročnimi in teleskopskimi škarjami in nemalokrat tudi z motorno žago ter s čopiči in z rdečo in belo barvo. Kljub temu, da na shodih zasavsko-posavskega meddruštvenega odbora vneto izpostavljajo vse bolj starajoč se kader in nezainteresiranost mladih za delo, poti ostajajo vsaj solidno urejene – tudi v Zasavju.
Prav zaradi zaskrbljujoče majhnega števila markacistov med planinci je Miroslav Zorec, dolgoletni zdaj že nekdanji načelnik markacijskega odseka PD Dol pri Hrastniku (svojo funkcijo je lani predal mlajšemu Boštjanu Ramšaku), vesel, da so v letu 2021 pridobili dva nova markacista, tudi v tem letu pa nameravajo, če bo le šlo po načrtih, na usposabljanje poslati še dva kandidata. “Proti koncu leta nas bo torej kar nekako zadovoljivo število,” pravi. V PD Litija so eni redkih iz regije, ki glede pomanjkanja delovnega kadra nimajo pripomb. “V preteklem letu smo pridobili tri nove markaciste,” je povedal Aleš Mohar, načelnik litijskega markacijskega odseka.
Vid Jerič
Je pa potrebno omeniti še delo dolskih in hrastniških markacistov – v združenih prizadevanjih namreč skrbita za okrog 36 kilometrov dolgo pot NOB, ki sicer ne spada pod okrilje ne enega ne drugega društva, je pa v katastru planinskih poti. “Markacisti PD Dol pri Hrastniku skrbimo za del na odseku Železniška postaja Hrastnik-Krnice-Kal-Gore-Kopitnik-Marno-Zavrate, naprej pa PD Hrastnik,” je dodal Vid Jerič, aktiven dolski markacist.
Toda prav vsi sogovorniki markacisti izpostavljajo, da interesa med mladimi žal ni. “Žrtvovati svoj prosti čas in to za delo, za katerega nisi nič plačan,” je nerazumljivo zdajšnjim generacijam, ki po mnenju markacistov gojijo drugačne, sodobne vrednote. In vlaganje truda in časa brezplačno za dobrobit širše skupnosti najpogosteje ni med njimi.
Svetle izjeme pa vendarle so, a to je najpogosteje odvisno od energije, ki jo oddaja samo vodstvo – in posameznega društva in markacijskega odseka. V bližnjem PD Laško se lahko denimo pohvalijo kar z 21 markacisti. Takšne spodbudne številke, ki so resda prej izjema kot pravilo in dejstvo, da se tu in tam pa vendarle še najdejo kakšni novi kandidati, v zasavskih markacistih ohranjajo pogled v varno in kolikor toliko stabilno prihodnost urejanja planinskih poti.
Zaradi prometne nesreče med Zagorjem in Litijo je cesta popolnoma zaprta. Več v kratkem.
Bralci poročajo, da sta trčila tovornjak in osebno vozilo. Cesta je še vedno zaprta, obvoz Vače. Na PP Litija smo izvedeli, da se je nesreča pripetila pred 7. uro in telesnih poškodb ni.
V proračunu Občine Zagorje ob Savi je za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja za letos rezerviranih 44 tisoč evrov, od tega so za posodabljanje kmetijskih gospodarstev namenili 30 tisoč evrov, za urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov pa 14 tisoč evrov.
Do sredstev za razpisane ukrepe so upravičene pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev.
Upravičenci morajo imeti v lasti ali najemu najmanj 3 hektarje kmetijskih zemljišč v uporabi, naložba pa mora biti izvedena na območju občine Zagorje ob Savi. Pri naložbah v hleve in gospodarska poslopja morajo upravičenci rediti še najmanj pet glav živine. Vlogo za sofinanciranje predložijo nosilci kmetijskih gospodarstev.
Razpis je odprt do 28. februarja 2022 do 12. ure, objavljen pa je v Uradnem listu RS in na spletni povezavi. Pisne vloge (prijavni obrazec z zahtevanimi prilogami) oddajo vlagatelji v zaprtih ovojnicah na naslov Občina Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi.
