today-is-a-good-day
7.7 C
Trbovlje
torek, 19. marca 2024
ZON.siAktualnoZa ureditev 300 kilometrov zasavskih pohodnih poti pičlih 500 evrov

Za ureditev 300 kilometrov zasavskih pohodnih poti pičlih 500 evrov

Za 300 kilometrov planinskih poti širom zasavske regije skrbi 23 markacistov iz šestih planinskih društev. Za njihovo celoletno delo z vidika skrbništva so skupno prejeli 500 evrov s strani Planinske zveze Slovenije. Največ je dobilo najbolj številčno PD Litija, medtem, ko pa so se v Trbovljah in Zagorju obrisali pod nosom – prejeli niso namreč niti evra.

Planinska zveza Slovenije je na osnovi oddanih poročil posameznih planinskih društev določila, koliko denarja pripada posameznemu društvu za urejanje in vzdrževanje planinskih poti v preteklem letu. Med zasavskimi planinskimi društvi tega poročila nista oddala le PD Trbovlje in PD Zagorje ob Savi in tako tudi nista prejela vsak svojega slovenskega kosa kolača, težkega 20 tisoč evrov.

Planinsko društvo Št. članov Št. markacistov Št. km planinskih poti Izplačilo (evr)
Litija 367 6 107 255,14
Zagorje 274 3 54 0
Trbovlje 60 3 31 0
Kum Trbovlje 142 4 41 98,62
Hrastnik 93 3 28 67,75
Dol pri Hrastniku 113 4 35 84,05
skupaj 1.049 23 296 505,56

Namesto na kavč pred TV z orodjem v hribe na delo

Označba Zasavske planinske poti s Knafelčevo markacijo

Da so planinske poti lepo urejene, da markacije zgovorno usmerjajo, kam usmeriti korak in da tudi, če veter podre kakšno drevo, bo le-to naslednji dan umaknjeno s poti, vse to in še kaj so pričakovanja številnih pohodnikov. Malokdo pa se zaveda, da vse preglede poti ter obenem obrezovanja, markiranja in žaganja, ki pritečejo delu urejanja planinski poti, nekdo mora opraviti, da so pohodni koraki uporabnikov nemoteni, v prvi vrsti pa varni. Ta “nekdo” je markacist.

Člani planinskih društev, ki opravijo usposabljanje in se zavežejo odločitvi, da bodo “fizični delavci sredogorja in vršacev”. Delo opravljajo v svojem prostem času. Opremljeni s priročno žago, strgalnikom za lubje, ročnimi in teleskopskimi škarjami in nemalokrat tudi z motorno žago ter s čopiči in z rdečo in belo barvo. Kljub temu, da na shodih zasavsko-posavskega meddruštvenega odbora vneto izpostavljajo vse bolj starajoč se kader in nezainteresiranost mladih za delo, poti ostajajo vsaj solidno urejene – tudi v Zasavju.

Dolgoletna težava je pomanjkanje pridnih rok

Prav zaradi zaskrbljujoče majhnega števila markacistov med planinci je Miroslav Zorec, dolgoletni zdaj že nekdanji načelnik markacijskega odseka PD Dol pri Hrastniku (svojo funkcijo je lani predal mlajšemu Boštjanu Ramšaku), vesel, da so v letu 2021 pridobili dva nova markacista, tudi v tem letu pa nameravajo, če bo le šlo po načrtih, na usposabljanje poslati še dva kandidata. “Proti koncu leta nas bo torej kar nekako zadovoljivo število,” pravi. V PD Litija so eni redkih iz regije, ki glede pomanjkanja delovnega kadra nimajo pripomb. “V preteklem letu smo pridobili tri nove markaciste,” je povedal Aleš Mohar, načelnik litijskega markacijskega odseka.

Vid Jerič

Je pa potrebno omeniti še delo dolskih in hrastniških markacistov – v združenih prizadevanjih namreč skrbita za okrog 36 kilometrov dolgo pot NOB, ki sicer ne spada pod okrilje ne enega ne drugega društva, je pa v katastru planinskih poti. “Markacisti PD Dol pri Hrastniku skrbimo za del na odseku Železniška postaja Hrastnik-Krnice-Kal-Gore-Kopitnik-Marno-Zavrate, naprej pa PD Hrastnik,” je dodal Vid Jerič, aktiven dolski markacist.

Toda prav vsi sogovorniki markacisti izpostavljajo, da interesa med mladimi žal ni. “Žrtvovati svoj prosti čas in to za delo, za katerega nisi nič plačan,” je nerazumljivo zdajšnjim generacijam, ki po mnenju markacistov gojijo drugačne, sodobne vrednote. In vlaganje truda in časa brezplačno za dobrobit širše skupnosti najpogosteje ni med njimi.

Svetle izjeme pa vendarle so, a to je najpogosteje odvisno od energije, ki jo oddaja samo vodstvo – in posameznega društva in markacijskega odseka. V bližnjem PD Laško se lahko denimo pohvalijo kar z 21 markacisti. Takšne spodbudne številke, ki so resda prej izjema kot pravilo in dejstvo, da se tu in tam pa vendarle še najdejo kakšni novi kandidati, v zasavskih markacistih ohranjajo pogled v varno in kolikor toliko stabilno prihodnost urejanja planinskih poti.

Se morajo planinci zanašati na srečo, namesto na defibrilator v koči

 

- Oglaševanje -

Najbolj brano


Preberite tudi

Trboveljska šola na mednarodnem sejmu

Mednarodni sejem učnih podjetij je prejšnjo sredo potekal v Celju. Kot razstavljavci so se ga udeležili dijaki GESŠ Trbovlje. Bodoči ekonomski tehniki iz Trbovelj so...