Varovanci in uporabniki VDC Zasavje – enote Zagorje so bili v torek deležni obiska. Mednje so namreč prišle kandidatke za izbor Miss Slovenije 2022 ter jim prinesle ročno izdelane voščilnice, vse skupaj pa je bilo pospremljeno tudi z glasbo in petjem.
Metka Udovč
Med kandidatkami polfinalistkami sta tudi dve Zasavki, a je bila na dogodku prisotna le ena, Metka Udovč, ki je povedala, “da je bilo druženje z varovanci in uporabniki VDC Zasavje v zagorski enoti prava hrana za dušo, saj ni manjkalo pozitivne energije, nasmehov in iskrivosti v očeh vseh navzočih na dvorišču VDC-ja,” in sklenila svoje razmišljanje v vrvežu prazničnega dogajanja z željo, da bi bilo takih prijetnih trenutkov na splošno med ljudmi čim več.
So se pa tako dekleta kot varovanci in uporabniki vidno zabavali in preživeli prijetne trenutke v družbi en drugega, direktorica VDC Zasavje dr. Špela Režun in predstavnica organizatorja projekta Miss Slovenije Jelka Verk pa sta izrazili zadovoljstvo, da z roko v roki ustvarjajo skupno zgodbo, in sicer natančneje v okviru projekta “S teboj lahko”, ki uporabnikom omogoča širjenje socialne mreže in jih vključuje v družbo.”
SORODNI ČLANKI:
Izbor Miss Slovenije drugo leto v Hrastniku, prvo dejanje dobrodelna dražba lutk
Po tem, ko je novela zakona o postopnem zapiranju Rudnika RTH in razvojnem prestrukturiranju uspela čez sito vseh odborov, so jo včeraj z 64 glasovi za in nobenim proti sprejeli tudi v Državnem zboru. Vzdržani očitajo, da od tega denarja bo imelo bore malo zasavsko ljudstvo.
Za dela do leta 2023 11,7 milijonov evrov
Foto: dz-rs
Vrednost programa za obdobje 2021-2023 bo 11,7 milijona evrov, od tega bo iz državnega proračuna 8,9 milijona evrov. Zapiralna dela zasavskega rudnika so se iz leta v leto podaljševala, kar je na včerajšnji seji očital tudi Trboveljčan Primož Siter. »20 let zapiranja, 7 podaljšanj in četrt milijarde evrov se v razvoju regije popolnoma nič ne pozna. Dosežen ni bil noben cilj, ki ga ta zakon predstavlja – ne rehabilitacija degradiranih površin, ne prestrukturiranje, kaj šele sama likvidacija družbe,« je očital zasavski poslanec, ki meni, da z dodatnimi sredstvi pridobiva le zasavska »energetska klika«, ki ima prste v medu že desetletja. »Ena cesta čez hrib nikakor ni pokazatelj uspešnega razvoja,« je še dodal in predlagateljem očital izsiljevanje s cesto na Lešo kot pogojem za gradnjo doma starejših. “Če bi država imela resne namene z gradnjo, bi ta dom že stal,” zaključi naš sogovornik.
Zadnji rok za zaključek del je bil prestavljen na 2020, vemo pa, da rudnik še vedno ni zaprt, da zapiralna dela niso končana, kaj šele razvojno prestrukturiranje. Dosedanja dela so presegla planirano financiranje in lastna sredstva rudnika. In kot je na seji povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, zaradi nedokončanja del ni bilo mogoče izvesti potrebne upravne postopke za zaprtje rudnika.
Dobra dva milijona iz potrjenega programa naj bi zagotovili s prodajo premoženja RTH, država pa naj bi prihodnje leto zagotovila 4,2 milijona, leto kasneje 4,5 milijona in leta 2024 še 200 tisočakov.
Žlak: S tem bo vzpostavljen nujno potreben monitoring
Janez Žlak
Odločno za podaljšanje zapiranja se je že v 2018 zavzemala tudi takratna SMC-jeva poslanka Hrastničanka Vojka Šergan, a je na glasovanju aprila 2018 zmanjkal en glas. Da je novela več kot potrebna je prepričan nekdanji direktor RTH, danes pa predsednik uprave SDH, prav tako Trboveljčan Janez Žlak, ki sprejetje zakona šteje kot velik uspeh. “V naslednjih dveh letih bomo končno vzpostavili monitoring, ki je nujen za zasavsko območje in rudnik bomo zaprli kot se šika.” Žlak, ki je v intervjuju za ZON.si nedavno povedal, da je bila ena od pomembnih točk, ko je zasedel sedež Slovenskega državnega holdinga, prav primerno zaprtje rudnika, saj “ne želimo, da se nam ponovi Ruardi 2.”
Kaj točno naj bi teh 11,7 milijonov spremenilo v Zasavju bomo preverili v družbi Rudnik Trbovlje – Hrastnik. Na isto temo pa bo v kratkem oddano tudi poslansko vprašanje, je še povedal poslanec Siter.
SORODNI ČLANKI:
Rudniku zmanjkuje denarja, (po)rabijo milijon evrov na leto!
Bralci so nas obvestili o izrednem dogodku na železniških tirih med Zagorjem in Savo, zaradi česar prihaja do daljših zamud vlakov.
Kot so zapisali v obvestilu na Slovenskih železnicah ves promet poteka le po enem tiru, zato bodo vlaki na tej relaciji vozili z daljšimi zamudami. Ob tem še dodajo, da so vzdrževalne ekipe Slovenskih železnic na delu in kolikor je mogoče hitro odpravljajo posledice poškodb na železniški infrastrukturi.
Zgovorna 32-letnica, ki sicer izhaja iz Kranja, zadnja tri leta živi v Trbovljah, posebnost leta 2021 Lee Naglič pa je zagotovo v tem, da se je na predlog sodelavcev znašla med desetimi kandidatkami izbora Inženirka leta.
V Zasavje je Lea sicer prišla iz glasbenih nagnjenj, iskala je namreč skupino, v katero bi bila vključena kot vokalistka – pevka. “Tu sem spoznala prijazne pobe, ob tovrstnih srečanjih sem kasneje spoznala bobnarjevega bratranca in slednji je postal moj partner.” Od ljubezni do glasbe torej do osebne ljubezni.
Od japonologinje do testerke programske opreme
In če bi ob omembi nominacije za inženirko leta pomislili, da je kandidatka po končanem osnovnem šolanju seveda šla v inženirske vode, je v primeru Lee Naglič zadeva zanimivo drugačna. Po študiju na Filozofski fakulteti je namreč diplomirala iz japonologije, a ker je spoznala, da se na tem področju ne vidi do konca življenja, se je podala v srednjo šolo, preko katere je pridobila še poklic računalniški tehnik. Zatem jo je pot vodila do magisterija organizacije dela in informatike. Pravi koktejl različnih znanosti torej. Naposled se je znašla in tudi dokončno našla v inženirskih vodah.
Spodbuda podobno mislečim dekletom
Lea Naglič
Kranjčanko oz. priseljeno Trboveljčanko Leo so ob tem, ko z zadovoljstvom na poklicnem področju opravlja dela testerke programske opreme, obstopili sodelavci in ji povedali, da jo želijo predlagati na izbor Inženirka leta 2021. Lea je pristala v prvi vrsti iz njej pomembnega razloga: “Želim si, da bi se stereotipi in tabuju, ki se nanašajo na spolna razlikovanja pri poklicih, podrli. Sicer se vse več deklet in žensk loteva usvajanj tudi inženirskih znanj, a menim, da še vedno veliko veliko premalo. Verjamem, da, če bi se samo tistih nekaj, ki v sebi zaznajo to željo in potencial, sploh lotilo spoznavanja inženirskih ved, bi ženske bile zelo uspešnih v denimo računalništvu, informacijski tehnologiji, programiranju in konec koncev tudi na vodilnih položajih.”
Z izborom Inženirka leta IRT revija in Mediade vsako leto javnosti predstavita 10 zanimivih inženirk. Oseb, ki s svojo osebnostjo in delom mlade lahko spodbudijo, navdušijo ali opogumijo za odločitev o inženirski študijski ali poklicni poti.
Sklepni del izbora Inženirka leta 2022 bo januarja prihodnje leto, sam izid pa Lei Naglič ni toliko pomemben kot širši učinek izpostavitve njene zgodbe, iz katere želi za odločitev za inženirske poklice spodbuditi čim več pripadnic nežnejšega spola, saj v tem vidi močno, stabilno prihodnost.
SORODNI ČLANKI:
FOTO: “Medtem ko gradi prihodnost, doma še pospravi, naredi nalogo z otroki …”