Na Tereziji so stavbe v izjemno slabem stanju. Gre za zapuščino rudarskih kolonij, ki se je sicer obdržala do danes, a propada. Boljši časi pa se obetajo eni izmed stavb, katero bi trboveljska občina skupaj s Spektrom lahko prenovila in posodobila.
V prvi vrsti je bilo potrebno poiskati stavbo, v kateri sta občina in Spekter že večinska lastnika, v drugi pa odkupiti še preostala stanovanja. Tik pred ciljem se je na Tereziji zapletlo. Z enim od lastnikov se niso uspeli dogovoriti, in kot kaže dogovora ne bo, zato bo celoten projekt, za katerega so investitorji že rezervirali sredstva – obstal nekje v omari.
Rudarske kolonije, kot so na Tereziji, so v slovenskem prostoru unikum in škoda bi bilo, če ne bi vsaj kakšno izmed njih ohranili v originalni verziji, pove županja Jasna Gabrič. Projekt, ki traja že dve leti se usklajuje s projektanti in z Zavodom za kulturno dediščino, vzorno je bilo tudi sodelovanje s Spektrom, poroča županja, ki je vesela, da so prepoznali pomembnost ohranjanja bivanjske rudarske dediščine.

Strošek obnove, ki naj bi se jo Občina lotila z roko v roki s Spektrom, bo znašal okoli pol milijona evrov, odšteli bodo pol pol.
Hiša naj bi bil prenovljena v celoti, prenovo bi dočakali tudi pripadajoči objektih kot so barake, saj spadajo k originalni izvedbi stavbe. Veliko delo bi vložili v prenovo gankov, stranišča bi uredili v stanovanjih in nič več zunaj. Uredila naj bi se celotna napeljava, zamenjala okna in vso stavbo pohištvo. Po originalnih smernicah naj bi izolirali in prenovili tudi fasado ter celotno ostrešje s streho. Posodobili naj bi ogrevalni sistem in sledili smernicam za zmanjšanje delcev PM10, tako da bi stavbo ogrevali s toplotno črpalko. Prenova bi se, po besedah županje, lahko zgodila v enem letu: »Vzpostavili bi vzorčni primer, kako kulturno in rudarsko dediščino, ki je obenem tudi bivanjska, prenoviti ter vanjo vgraditi sodobne okolju prijazne tehnološke rešitve«.
Žal pa bo še ena izmed zasavskih zgodb obstala zgolj zaradi enega posameznika, s katerim investitorji niso uspeli doseči dogovora.
VIDEO in FOTO: Vpogled v korenito prenovo doma trboveljskih gasilcev


»Prve dneve po razglasitvi pandemije marca je bilo res težko. Telefoni so nam skoraj pregoreli, saj so ljudje klicali za osebno varovalno opremo oziroma zaščitne maske, mi pa smo bili praznih rok,« je povedal Simon Las, poveljnik Civilne zaščite Trbovlje.
Civilna zaščita je odlično odigrala vlogo pri pomoči Petrinji, kamor so trboveljski gasilci odpeljali pomoč. foto: PGD Trbovlje.
»Pandemija je bila za nas nekaj povsem novega in spomladi je bilo kar težko,« pripoveduje Aleš Venko, namestnik Tomaža Sihurja, poveljnika štaba CZ Hrastnik, v katerem deluje 10 ljudi. V drugem valu so že imeli prepotrebne izkušnje. Ko so se zaprle šole in vrtci, so med drugim skrbeli za razvoz hrane, konec decembra so pomagali pri množičnem testiranju, pomagali so tudi v domu za ostarele med januarsko okužbo, ves čas epidemije pa pomagajo kovidnim bolnikom, ki ne morejo sami po nakupe ali v lekarno.
Foto: MK