»Tukaj smo za ljudi,« vedno znova jasno pove Sandi Grčar, poveljnik Civilne zaščite Zagorje ob Savi, sicer direktor Komunale Zagorje, ki je s svojo ekipo 11 članov CZ Zagorje ob Savi v pripravljenosti tako kot drugi štabi CZ po Sloveniji sedaj že skoraj eno leto.
V Sloveniji že 29 let 1. marca praznujemo Svetovni dan Civilne zaščite. Poleg uspešnega spopadanja s korona virusom so v Zasavju člani Civilne zaščite svojo nalogo odlično opravili pri zbiranju človekoljubne pomoči za prebivalce hrvaške Petrinje in bližnjih krajev, ki jih je zadnje dni minulega leta prizadel rušilni potres.
Na začetku epidemije skoraj pregoreli telefoni
Enote in službe Civilne zaščite se praviloma organizirajo, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče opravljati samo s poklicnimi ali prostovoljnimi reševalnimi službami. Lani je njihovo aktivacijo tako spodbudila pandemija novega korona virusa covid-19.
»Prve dneve po razglasitvi pandemije marca je bilo res težko. Telefoni so nam skoraj pregoreli, saj so ljudje klicali za osebno varovalno opremo oziroma zaščitne maske, mi pa smo bili praznih rok,« je povedal Simon Las, poveljnik Civilne zaščite Trbovlje.
V trboveljskem štabu CZ deluje osem ljudi, ki so razdeljeni v dve skupini – ena delujoča in ena v pripravljenosti. »Dobivali smo samo po 50 mask in imeli komaj dovolj za lastno zaščito. Aprila se je stanje končno izboljšalo. So pa se podjetja in zasebniki znova izkazali, saj so nam dali na razpolago vozila in nam med drugim pomagali pri razvozu hrane,« opisuje Las.
Vozili vzorce na analizo, razvažali hrano
»Tri mesece smo z gasilnimi avtomobili vsak dan vozili testne vzorce na analizo v Ljubljano, redno razvažali hrano v DSO tako v Trbovlje kot Prebold, trenutno pa enkrat na teden razkužujemo domova za ostarele, vrtec in knjižnico. Razmere so se umirile, še vedno pa priskočimo na pomoč v primeru prometne nesreče, v katero je vpleten kovidni bolnik,« pravi Las.
Kljub izpostavljenosti člani Civilne zaščite še vedno niso prišli na vrsto za cepljenje. »Na nekem seznamu smo, a to je vse, kar zaenkrat vemo.«
Lasu je poleg bitke s covid-19 v spominu ostala tudi izjemna človekoljubna akcija za Petrinjo konec lanskega decembra, kamor so prvo pomoč odpeljali na Silvestrovo. »Celotno Zasavje se je odlično odrezalo. Sedaj na popotresnem območju potrebujejo predvsem pridne pare rok. Mi si želimo oditi tja za nekaj dni in pomagati predvsem pri prekrivanju streh.«
Po prvem valu še neurje, nato pa drugi val
»Pandemija je bila za nas nekaj povsem novega in spomladi je bilo kar težko,« pripoveduje Aleš Venko, namestnik Tomaža Sihurja, poveljnika štaba CZ Hrastnik, v katerem deluje 10 ljudi. V drugem valu so že imeli prepotrebne izkušnje. Ko so se zaprle šole in vrtci, so med drugim skrbeli za razvoz hrane, konec decembra so pomagali pri množičnem testiranju, pomagali so tudi v domu za ostarele med januarsko okužbo, ves čas epidemije pa pomagajo kovidnim bolnikom, ki ne morejo sami po nakupe ali v lekarno.
Potem ko se je prvi val epidemije polegel, pa so bili člani Civilne zaščite v akciji zaradi odpravljanja posledic škode, ki so jih povzročila poletna neurja. »Posebno leto je za nami. Zato bodo priznanja, ki smo jih pripravili za najbolj zaslužne in jih bodo prejeli 1. marca, imela prav poseben pomen,« komentira Venko.
Zaradi korone lansko leto niso imeli izobraževanja, ki ga imajo sicer vsako leto v Izobraževalnem centru na Igu, a upa, da letos spet bo, saj je za dobro delo nenehno izobraževanje in usposabljanje nujno potrebno.
Vedno na voljo
Kot pojasni Sandi Grčar iz zagorske civilne zaščite: »Ves čas smo na voljo trije do štirje člani, drugi so v pripravljenosti. Seveda je lansko leto zaznamovala korona in smo pomagali tako pri množičnih testiranjih, razkuževanju javnih površin in javnih zavodov, zaščiti parkov in igral, postavljanju notranjih in zunanjih rdečih con doma starejših občanov in še marsikje. Prav v teh dneh je testiranje izjemoma v 1. nadstropju Zdravstvenega doma in poskrbeli smo za temeljito razkuževanje prostorov,« opisuje Grčar, po izobrazbi rudarski inženir, ki je aktiven v CZ že od leta 1994, poveljnik štaba pa od leta 2015.
Grčar je pojasnil, da hkrati opažajo, da lani ni bilo toliko neurij kot minula leta in da neurja po novem bolj prizadenejo Hrastnik in Trbovlje. »Dve, tri desetletja nazaj, so bila poletna neurja redkost, zaradi klimatskih sprememb so se minula leta začela pojavljati pogosteje in sedaj se v Zasavju z njimi bojujemo večkrat na leto. Kadar je poleti ozračje razgreto, napeto čakamo, kaj bo,« opisuje Grčar. Prav zato mora biti z vsemi člani v štabu usklajen tudi pri načrtovanju dopusta. »Vedno je tukaj nekdo in vedno smo pripravljeni pomagati,« pojasnjuje Grčar.
Kaj vse zagotavlja Civilna zaščita?
Enote in službe Civilne zaščite se praviloma organizirajo, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče opravljati samo s poklicnimi ali prostovoljnimi reševalnimi službami. Uprava za zaščito in reševanje je enote civilne zaščite aktivirala 12. marca lani zaradi prvega vala epidemije, ki se je končala 25. maja, v drugem valu pa spet 18. novembra lani.
Civilna zaščita zagotavlja enote za prvo pomoč, za prvo veterinarsko pomoč, tehnične enote in enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, sodelujejo pri varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi ter zagotavljanju zaklonišč, nepogrešljivi pa so tudi v primeru plazov, pri delovanju logističnih in informacijskih centrov. Sodelovanje v enotah, organih in službah Civilne zaščite Republike Slovenije je organizirano po načelu državljanske dolžnosti.
