12. 02. 2021

Testiranje za gospodarske dejavnosti, v katerih zaposleni za delo potrebujejo negativen test na koronavirus bodo v ZD Trbovlje izvajali v nedeljo, 14.2. 2021 med 9. in 12. v Delavskem domu Trbovlje.

Med tednom testiranje za gospodarske dejavnosti ne bo možno, naslednja izvedba bo v nedeljo, 21.2. 2021.

Za testiranje je potrebno najkasneje do sobote, 13.2. do 12. ure poslati seznam oseb za testiranje na mail katarina.kocnar@zd-trbovlje.si, in sicer:
– Ime in priimek ter
– telefonska številka.

Testirane osebe morajo imeti s seboj kartico ZZZS.

TESTIRANJE JE GLEDE NA NOVA NAVODILA BREZPLAČNO!

Letošnji debeli četrtek se je prebudil v hladno jutro, ko je dišalo po snegu. Nekaj snežink je poplesovalo in nakazovalo, da je zima še vedno tu. Po trojanskem klancu so se veselo vzpenjali avtomobili, saj ceste na srečo, ni pobelilo. Na vrhu Trojan pa je pričakovano dišalo. Znani vonj po krofih.

Ali je pred šestdesetimi leti bil enajstega februarja tudi debeli četrtek, nismo preverjali. Zagotovo pa vemo, da je gostilničarka Rajka Konšek v ponudbo gostilne Pri Konšku vključila tudi krofe, ki jih je najprej pekla le za pusta. Verjetno ji je bila znana zgodba, ki pravi, da jih je izumila pekovka Cecilija Krapf, ki naj bi prvi krof ocvrla leta 1690.

Podobne slaščice so se na Dunaju pojavile že v 13. stoletju. Prvi recept izvira iz leta 1486. V 18. stoletju so bili na Dunaju tako priljubljeni, da so jih v krčmah delili brezplačno. Rekord naj bi bil na dunajskem kongresu leta 1815, ko naj bi pojedli kar deset milijonov krofov. Avstrijci krofom pravijo Krapfen. Baje pa dunajski krofi niso čisto zares dunajski, saj naj bi jih Dunajčani prevzeli že od Rimljanov. V Berlinu krofom pravijo Berliner Pfannkuchen, ki jih imajo tudi za svojo avtohtono slaščico z marmelado.

Kakorkoli že gospa Rajka se je odpravila z avtobusom kar na Dunaj, da preveri, kako pripraviti najboljše krofe.

Priljubljenost krofa s Trojan je hitro rasla in gospa Rajka je postala znana osebnost. Na Trojanah čuvajo kopijo pogovora med Sandijem Čolnikom in Rajko Konjšek, nekaj let preden se je začela graditi avtocesta. Da dober glas seže v deveto vas, potrjuje to, da je za trojanske krofe slišal tudi veliki nemški trgovec Neckermann. Kakšnih deset let so jih že pekli, ko je prišel na obisk, da poteši svojo radovednost.

Skupna številka krofov iz Trojan se približuje 140 milijonov

Kot smo izvedeli od direktorja trojanskega gostišča Bojana Gasiorja in poslovodkinje Urške Strnad so v teh šestdesetih letih naredili več kot 140 milijonov krofov. Zavidanja vredno število, moramo priznati, ki raste tudi v času koronakrize, sedaj dnevno prodajo od 3000 do 5000 krofov, kakšen dan pa celo 6000.

Za primerjavo: v normalnih časih med tednom prodajo med osem in deset tisoč dnevno, za konec tedna pa na dan osemnajst do devetnajst tisoč krofov.

Obstaja razlika med krofom pred šestdesetimi leti in danes?

“Razlika je le v tehnologiji. Krofi so celo malo večji kot takrat. Na začetku je bilo vse ročno, danes pa imamo že pripomočke, ki zelo skrajšajo čas priprave in olajšajo delo. Ročno jih oblikujemo, polnimo, sortiramo odnosno pakiramo, tisti, ki dela v krofarni ga ima med procesom priprave trikrat v roki. Sestavine so kakovostne, popolnoma naravne, vse nabavljamo pri dolgoletnih dobaviteljih oziroma proizvajalcih. Marmelado delajo v Presadu posebej za nas. Včasih smo jih polnili le z marelično marmelado, danes tudi z borovničevo in vaniljevo kremo,” je pojasnil direktor Gasior.

Poslovodkinja Urška Strnad nas je popeljala v krofarno, vmes pa povedala:

“Danes zjutraj je bilo v krofarni osem kuharic. Po potrebi potem še kakšno dodamo. Te dni smo še bolj fleksibilni, ker kuhinja žal ne dela kot v običajnih časih. Odvisno od potreb rotiramo med tremi enotami: kuhinjo, slaščičarno in krofarno. Poleg krofov danes ponujamo tudi štraube in flancate.”

V krofarni pa toplo, dišeče, mamljivo. Stroj za valjanje testa na veliko mizo pošilja kose razvaljanega testa, ki jih pridne roke spremenijo v krof, ki pred cvrtjem potuje še v vzhajalnik. Kuharica Silva Venko je v enainštiridesetih letih naredila nešteto krofov. “Krofe smo nekoč delali iz dveh plasti testa, vmes je bila marmelada, ki pa je včasih že med peko pobegnila. Zdaj je to drugače, marmelado vbrizgamo v že pečen krof. V vseh teh letih doma nisem pekla krofov. Kmalu bom upokojenka, pa se jih bom lotila tudi v domačem okolju.”

Za približno 100.000 krofov porabijo okoli devet ton moke, dve toni marmelade, dve toni in pol rumenjakov, 550 litrov ruma in 250 kilogramov kvasa.

Tako je bilo prejšnja leta, ko je bilo za pustni čas število 100.000 običajno. Pa letos? Malce so negotovi, vse je odvisno od vladnih ukrepov.