25. 11. 2020

Hrastniški Kulturno rekreacijski center je letos dobil novega direktorja. Hrastniške svetnike je prepričal, tako je rečeno, s svežino programa. Miha Mirt je po izobrazbi univerzitetni diplomirani zgodovinar, delal je v gospodarstvu, aktiven pa je bil predvsem pri delu z mladimi. 

Miha Mirt prihaja iz Laškega, študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter na Univerzi v Varšavi na Poljskem. Poklicna pot ga je odpeljala v gospodarstvo, kjer je bil zaposlen predvsem na področju prodaje, nabave, marketinga in vodenja projektov. Glede na to, da je deloval v različno velikih podjetjih, kot na primer i-Rose, MIK, Cetis in LIDL, je imel možnost spoznati delovanje manjših podjetij kot tudi multinacionalke. Od leta 2014 je nepoklicno vodil tudi center ŠMOCL (Študentski, mladinski in otroški center Laško). Že kot srednješolec je bil aktiven v različnih športnih in mladinskih ter kulturnih društvih. Treniral je košarko v KK Zlatorog, amatersko igral odbojko, rekreacijsko mali nogomet, tenis in odbojko na mivki.

V prostem času rad obišče raznovrstna kulturna dogajanja in, kot pravi, še vedno prisega na rock koncerte. Rad potuje, bere knjige, zadnje čase pa ga vse bolj privlačijo dobri filmi. Je ljubitelj dokumentarcev, predvsem zgodovine 20. stoletja.

In prav to delovanje na različnih področjih je po mnenju Mihe Mirta dodana vrednost pri vodenju javnega zavoda, kot je KRC.

Vaše vizije in vrednote, ki so za vas pomembne?

Verjamem v poštenje in delo. Da si pošten v prvi vrsti do samega sebe, do svojih zmožnosti in posledično do drugih, da nimaš nerealnih pričakovanj ter da naloge vestno in pošteno opraviš. Delo pa pregovorno krepi človeka. S to osnovo se da premikati gore.

Kakšen je bil začetek?

Glede na to, da izhajam iz športnih in kulturnih vrst, mi področje dela ni bilo neznano. Seveda pa je vsak zavod drugačen, zato sem si vzel čas, da bolj podrobno spoznam njegovo delovanje in zaposlene. Le tako bomo namreč lahko delovanje tega javnega zavoda še izboljšali in ponudili pričakovane storitve. Seveda pa vsak tak korak predstavlja tudi nov osebni izziv, a to je dobro, saj se tako tudi sam ogromno naučiš in hkrati stremiš k še boljšim rezultatom.

Kako ste se “ujeli” z zaposlenimi?

Tako kot pravijo, da je menjava zaposlitve eden izmed večjih stresov v življenju, velja podobno za menjavo nadrejenih. Tudi to hočeš nočeš s seboj prinese polno nekih vprašanj, neznank in negotovosti, na katere človek v tistem trenutku nima odgovorov. Osebno mislim, da me je kolektiv zelo dobro sprejel, je pa seveda tudi potrebno še malo časa, da drug drugega še bolje spoznamo in da zadihamo skupaj kot ekipa.

Menite, da bo potrebno kadrovsko strukturo prevetriti?

Izraz kadrovska prevetritev mi ni všeč, ker nosi po mojem mnenju negativno konotacijo ter vzbuja strah pri ljudeh. Dejstvo je, da se nam bo z novim letom priključil mladinski center ter da bosta v naslednjem letu dva sedanja sodelavca izpolnila pogoje za upokojitev. Vedno sem zagovarjal stališče, da je kombiniranje mladosti oz. svežine in izkušenj odlična osnova, na kateri lahko gradimo in se učimo drugo od drugega. Vsak prinese drugačen pogled na isto stvar ali projekt. Na meni pa je, da izluščim optimalno v dani situaciji ter da si drznemo razmišljati tudi izven ustaljenih okvirjev. 

O tem, kaj se pri vas trenutno dogaja, smo že poročali, bi še kaj dodali?

Zavod sem prevzel ravno v letu, ko smo soočeni z novo realnostjo. Na začetku smo tako ogromno časa namenili prilagajanju delovanja aktivnosti zavoda trenutnim epidemiološkim razmeram in odlokom, ki so se spreminjali dobesedno iz danes na jutri. Naj poudarim, da tudi v teh časih osebje KRC-a niti najmanj ne počiva. Na delu so vsi razen ene osebe, ki nima zagotovljenega varstva za šoloobveznega otroka. Opravljajo se vsa tista »nevidna« dela, ki jih večina ne opazijo, a so nujno potrebna, kot na primer pleskanje, skrb za urejeno okolico, vzdrževanje, čiščenje objektov …

Kot že veste, izvajamo projekt etržnice (www.etrznica.hrastnik.si), ki je bil zasnovan spomladi in omogoča na eni lokalnim pridelovalcem spletno prodajo in na drugi strani občanom, da to naročijo, dobijo dostavljeno in brezstično plačajo. Snujejo pa se že novi dogodki … več informacij sledi že kmalu.

Dolgoročno postaviti Hrastnik na turistični zemljevid Slovenije.

Torej kratkoročni in dolgoročni načrti že obstajajo?

Kratkoročno želimo ohraniti in vzdrževati obstoječe stanje športne, kulturne in ostale infrastrukture, ki je v našem upravljanju. Dolgoročno pa postaviti Hrastnik na turistični zemljevid Slovenije. Vem, da se v trenutnem času epidemije to sliši nenavadno, a vendar ima Hrastnik po mojem mnenju zelo velik potencial za to. Potrebno je le še čim več ostalih obvestiti o tem (smeh). Še aktivneje podpirati uveljavljene obstoječe dogodke in prireditve (Funšterc, Rdeči revirji …), postopoma dodajati nove po posameznih področjih. Povezati se s sorodnimi zavodi in društvi (v in izven občine) in zagnati skupne projekte oz. prireditve. Da postanemo institucija, ki pomaga mladim in mladim po srcu pri izvedbi idej. Spremljati razpise in biti odprti za različne novosti. 

Zavod ima tudi prireditve in aktivnosti za otroke – se bo na tem področju kaj spremenilo? Kako to poteka sedaj, v času ukrepov?

Do sedaj sta prireditve za otroke ločeno izvajala KRC in Mladinski center. Načrtovana združitev nam bo omogočila lažje usklajevanje dejavnosti, da se aktivnosti ne bodo podvajale ob istih terminih, posledično bomo lahko ponudili boljši in razširjeni program. V trenutnem času epidemije smo sicer žal zelo omejeni pri delovanju in razen tega, da imamo odprta vsa zunanja igrišča, marsičesa trenutno ne smemo izvajati. Vendar pa že snujemo nove projekte …

Kaj po vašem mnenju manjka v hrastniški kulturi, športu, turizmu in po novem mladini?

Zelo široko vprašanje. Če bi moral izbrati enega … manjka prepoznavnost. Na primer: čez hrib v občini Laško se vsako leto ustvari skoraj 300 tisoč nočitev domačih in tujih gostov, tu je še 15 tisoč prebivalcev občine. Deset oziroma dvajset minut vožnje z avtom stran. Koliko od teh jih vidi Hrastnik ali pa ve, kaj se tukaj dogaja? To si želimo spremeniti.