Na kakšne vse načine je možno uporabiti veliko bogastvo slovenskih gozdov – les, v teh mesecih raziskujejo v projektu Lesena doba. Včeraj so ga povezali z dediščino, gledališčem in umetnostjo oblikovanja marionet. Te so namreč narejene iz lipe, ki ni samo simbol slovenstva, ampak ravno pravšen material za izdelavo le-teh. “Lipov les je mehak in kot takšnega ga je možno lepo oblikovati,” nam je povedala članica in umetniška vodja marionetnega društva Jurček Špela Ulaga. Včeraj je v hrastniškem muzeju zbrane popeljala v preteklost, jim predstavila njihove najstarejše lutke in jih poučila stare obrti izdelave marionet. “Najstarejše, ki so na voljo za ogled v Muzeju Hrastnik, so iz prve predstave leta 1947,” je povedala. Te se malce razlikujejo od današnjih, kjer Ulaga uporablja tudi nekaj sodobnih materialov, principov in strojev. A osnova ostaja enaka vsa ta leta. “Čeprav je glava lutk narejena iz kakšnih drugih materialov, telo in vodilo ostajata iz lesa. Tako je marioneta ravno prav težka, da jo lahko igralci uporabljajo v predstavi.”
Od zgodovine do izdelave in odra
Da bi dodobra spoznali uporabo lesa v namene gledališče in včasih tudi terapevtske namene, so včeraj udeleženci delavnice s pomočjo Ulaga izdelali lutko in nato z njo zaigrali v predstavi. “Čeprav so se sprva malo bali, so se na koncu odrezali zelo dobro. Bilo je res prijetno druženje.” Poleg tega pa tudi sklepanje novih prijateljstev, med katerimi so že nastajali novi predlogi za sodelovanje. Kdo ve, mogoče pa prav na naslednji lutkovni predstavi društva Jurček, ki jo bodo izvedli v domu za starejše občane. “Tovrstnih predstav so veseli tako otroci kot odrasli in predvsem starejši, saj jih spomni na njihovo otroštvo.”
Veliko več kot le osnovna surovina
Doba lesa se je v Zasavju začela aprila, ko so tri lokalne akcijske skupine napovedale projekt, ki bo razširil pogled na možnosti, ki jih ponuja les. Kot enega ključnih ciljev so si postavili spodbudo mišljenja, da les ni le osnovna surovina, temveč material prihodnosti.
| Da bi vzpostavili okolje, v katerem se prepletajo znanja in izkušnje ljudi, ki pri svojem delu uporabljajo les, se je zasavski LAS združil še z enako mislečima LAS-oma Srce Slovenije in Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe. Z lastniki gozdov, žagarji, mizarji, oblikovalci, rokodelci, gozdarji, podjetji in drugimi so našli skupni imenovalec – “zavedanje, da je les strateški material prihodnosti, katera trajnostna, sodobna in inovativna obdelava zahteva preplet tradicionalnih znanj, novih tehnologij in odprtosti za razvojne pristope, ki temeljijo na povezovanju.” |
Napovedujejo še druge dogodke
Uporabo lesa v kulinariki in pri ohranjanju zdravja so v začetku meseca lahko udeleženci raziskovali na Podkumu. Ko so pregledali možnosti vključevanja lesa v kuhinjo, so se podali še v gozd. “Preverili smo, kako sprostitev v gozdu vpliva na dobro počutje in zdravje,” je povedala ena izmed strokovnih sodelavk na projektu Maša Kovač. “Udeležba je bila številčna, odzivi pa zelo dobri. Število udeležencev smo morali celo omejiti.” Mogoče prav zato, ker so morali telefone pustiti zunaj gozda, je bila sprostitvena delavnica, kot je povedala Kovač, pravi hit. Kot poudarja Kovač, je les res zelo vsestransko uporaben. “Lahko je kot zdravilo, sprostitev, material za zelo različne produkte.” Kaj še vse, bodo preko različnih delavnic raziskovali tudi v nadaljnjih mesecih. Na koncu pa skupaj ustvarili lesena promocijska darila, ki bodo enotna za celo Zasavje, še pove Kovač.
Da gozd ne bi smel biti tako samoumeven, je spoznal Boris
Kako zelo je razširil svoja znanja o gozdu in njegovemu bogastvu, naj je povedal udeleženec Boris Jesenšek iz Trbovelj. “Delavnica v kuhinji je bila poučna, nato še okusna,” je povedal. Še bolj ga je presenetil sprostitveni sprehod v gozd. “Sprva se mi je zdelo malo smešno, ko je voditeljica delavnice rekla, naj poslušamo šepet gozda. Ampak dejansko je ta res tu. V resnici, ko se umirimo in poslušamo, lahko slišimo sebe in ugotovimo, kaj lahko storimo, da bo naše življenje kvalitetnejše.” V gozdu je spoznal, da se v tem hitrem tempu življenja preveč pozornosti dajemo na to, kaj še moramo in premalo na sprostitev. “Morali bi večkrat takole odložiti vsakdanje skrbi. Res je od časa do časa dobro, da te takšni projekti spomnijo, da imamo v Zasavju, kjer sicer živimo, tudi lepo naravo.”
| Kot so partnerji akcijskih skupin poudarili, velja Slovenija za eno najbogatejših z gozdom pokritih območij v Sloveniji. Ti pokrivajo skoraj 60 odstotkov njenega ozemlja, ki prestavlja izjemno naravno bogastvo – les. Kot pravijo, za nima samo gospodarskega potenciala, temveč tudi pomembno ekološko, socialno, zdravstveno, izobraževalno, kulturno, rekreacijsko in estetsko noto. |
Letos napove drugo drugo fazo projekta, v kateri bodo raziskali, kako uporabiti les za bivalne prostore ter športno infrastrukturo. Naslednje leto pa prehajajo v drugo fazo, v kateri načrtujejo pripravo natečaja za omenjena lesena promocijska darila ter oglede dobrih praks vseh LAS-ov in nove delavnice.
Fotogalerija delavnice les in dediščina:
Fotografije: arhiv Mizarstvo Kos
