Neverjetna novica, sporočajo sila navdušeni s trboveljske občine, kjer so pred urami v roke prejeli Zlati kamen za občino najbolj pripravljeno na prihodnost.
Veselja ob prejemu ni skrivala podžupanja Maja Krajnik, ki je v imenu Trbovelj v Kristalni palači v Ljubljani Zlati kamen prevzela.
»Že to, da so organizatorji konference izmed občin v osrednji in jugovzhodni slovenski regiji v ožji izbor uvrstili ravno občini Domžale in Trbovlje, je za nas velika potrditev, da smo na pravi poti« pove ob prejemu Krajnikova in nadaljuje, da je bila izjemna čast da so prejeli nagrado za najbolj prodorno občino v regiji osrednja in jugovzhodna Slovenija.
In kaj menijo Trboveljčani, da je tisto kar je strokovna komisija prepoznala kot zmagovalno? Podžupanja odgovarja: »Trbovlje so prepoznali kot občino, ki na pogorišču starega gospodarstva razvija podjetništvo, rudarsko dediščino pa razume kot temeljni del identitete kraja in jo interpretira kot tehnološko naprednost. Vse to Trbovlje uvršča med sodobno mesto z jasno vizijo prihodnjega razvoja.«
Plaketa je lep dokaz dobrega in vzajemnega sodelovanja javnih zavodov in podjetij z lokalno skupnostjo, še dodajo na občini, zato se ob tej priložnosti zahvaljujejo tudi vsem, ki na kakršen koli način prispevajo k razvoju in vidnemu napredku mesta in njegovi prepoznavnosti.
Na vsakoletni konferenci predstavnikov občin Slovenije pa Trboveljčani tokrat niso dobili nagrade prvič. Leta 2018 so prejeli področni Certifikat ISSO Zlati kamen 2018 za področje okoljske osveščenosti.
Na vsakoletni konferenci predstavnikov občin Slovenije pa Trboveljčani tokrat niso dobili nagrade prvič. Leta 2018 so prejeli področni Certifikat ISSO Zlati kamen 2018 za področje okoljske osveščenosti.Konferenca Zlati kamen je vsakoletno tradicionalno srečanje predstavnikov občin Slovenije ter predstavnikov javnega in zasebnega sektorja, na kateri potekajo razprave o aktualnih temah, predstavljajo se primeri dobre prakse, razglasijo pa tudi razvojno najbolj prodorne občine.
Četrtek bo znova priložnost za filmske trenutke, in sicer ob družinski komediji Pat in mat: Zimske radosti. Za petek pa obljubljajo prav posebne igre – potrebno bo odložiti telefone in igrati igre, ki so bile nekoč priljubljene, denimo gumitvist, hula hoop, ristanc in skakanje s kolebnico.
Kot so prijazno sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje – Izpostave Ljubljana, so v Regijskem centru Trbovlje, ki pokriva občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, lani sprejeli skoraj 19.300 klicev. Vsak mesec zasavski operaterji prejmejo med slabih 1400 in dobrih 1800 klicev, največkrat pa so ljudje v stiski poklicali v juliju, marcu in decembru.
Pregled števila intervencij sil zaščite in reševanja za ReCo Trbovlje za leto 2019. Vir: URSZR
Delovišče na Regijskem centru za obveščanje Trbovlje
Osnovni podatki, katere naj bi nekdo, ki potrebuje pomoč in je zato poklical na 112, sporočil operaterju na drugi strani telefonske linije, so vsem poznani. A ko nastopi stiska, morda tudi panika, se situacija pogosto spremeni. Sogovornik Iglič zato poudarja, “da je operater tisti, ki mora postaviti takšna vprašanja, da lahko nato službi, ki bo odhitela na intervencijo, zagotovi vse potrebne in kvalitetne podatke.” Zgodilo se je na primer že, da je 9-letna deklica poklicala na 112 za pomoč, ki jo je potrebovala njena mama ter vse podatke “po šolsko” navedla, spet nekdo drug (zlasti starejši) pa se lahko v dani težki situaciji kaj hitro zmede in tu nastopi vloga operaterja, da pridobi vse potrebne informacije v najkrajšem možnem času, opisuje različno zbranost v stiski klicočih Iglič.
V teh dneh je sezona gripe in prehladnih obolenj na vrhuncu, zato je nujno, da vzdržujemo primerno higieno in se ustrezno zaščitimo. Z ustrezno higieno rok lahko zmanjšamo vnos in prenos škodljivih virusnih in bakterijskih okužb.
Direktor Komunale Trbovlje, Milan Žnidaršič, je ob tem povedal: “Na Komunali Trbovlje smo na mestu, kjer se dnevno nahaja veliko ljudi, postavili razkuževalnik za roke. Želimo si, da bi s tem ukrepom tako našim zaposlenim kot tudi našim strankam dali možnost ohranjanja svojega zdravja tudi v sezoni gripe.”
Zaposlitvene možnosti so široke, pove Živa Kramar, diplomirana medicinska sestra – učiteljica na Srednji šoli Zagorje, saj srednji zdravstveniki in srednje medicinske sestre lahko delajo v domovih za upokojence, zdravstvenih domovih in bolnišnicah kot tudi v zasebnih ambulantah, v zdraviliški dejavnosti in v socialnovarstvenih zavodih. Ob tem ravnateljica zagorske srednje šole dodaja, da dijaki, ki letos obiskujejo 1. letnik že vsrkavajo vase znanje po prenovljenem strokovnem modelu – ta kot pomembno spremembo vključuje večji nabor socialnih veščin (kar podkrepi možnost opravljanja prakse v VDC-jih, ki je novost) in sprememba naziva: ko bo generacija 2019/2020 zaključila šolanje, bodo vsi prejeli naziv tehnik zdravstvene nege.
Ob obisku ekipe ZON.si na praktičnem delu znotraj t.i blok ure (v trajanju 90min, op.a) se je pripetila avtentična učna situacija, katerih pomen tudi poudarjajo na zagorski srednji šoli: dijakinja je prišla na prevezo, katero zahteva zdravljenje vraščenega nohta (sanitetni material je zagotovila “pacientka” sama), ravno te dni so poskušali medicinsko odstraniti svinčeno minco, vbodeno v kožo dijaka, podobno pa se je zgodilo že na lanskoletnem informativnem dnevu, ko so nudili pomoč ob izgubi zavesti. “Super je, da se lahko vmes pogovarjamo, si povemo, na kak način bi kaj rešili, kdaj smo že bili v kakšni situaciji in podobno,” njen najljubši del programa Zdravstvena nega opisuje ena izmed dijakinj.
Pot nas vodi v poseben del ob šoli, kjer se kalijo bodoči gastronomski strokovnjaki. Barista je oseba, ki kuha različne vrste kav ali se ukvarja z latte-art. Dijakinja Tjaša je tako pripravila umetniško navdihnjen napitek, ob čemer ravnateljica ponosno pove, da iz učilnic njihove šole izhaja tudi visoko cenjen kuharski strokovnjak Lojze Čop.
a piko na i pa so trije mladi fantje, ki jih kuhanje veseli, pripravili ameriške palačinke, čokoladno kocko in zdrobov praženec.
“Postal sem bolj spreten, pri dekoriranju sem razvil natančnost in umirjenost, ki mi prav pride tudi sicer v življenju,” eno od pozitivnih strani šolanja na programu Gastronomske in hotelske storitve izpostavlja dijak v kuharski opravi.
Na Srednji šoli Zagorje izvajajo štiriletni program Zdravstvena nega, ki ga dijaki zaključijo s poklicno maturo. Med triletne programe pa spadata Trgovec in Gastronomske in hotelske storitve, ko po uspešnem zaključku lahko nadaljujejo šolanje v poklicno-tehniškem izobraževanju in si v dveh dodatnih letih pridobijo dva poklica v enem: prodajalec in ekonomski tehnik ter gastronom hotelir in gastronomski tehnik.
Tudi v šolskih klopeh učijo, kako smotrno ravnati z osebnimi financami in financami v gospodarskih družbah.
V prostorih OŠ Ivana Skvarče za praktični pouk nastajajo zanimivi unikatni enostavni, uporabni in dekorativni izdelki, denimo, znotraj nižjega poklicnega izobraževanja so dijaki že izdelali mrežaste vrečke za sadje in zelenjavo (ponovna uporaba zaves), pa tudi shranjevalni etui za slušalke iz odsluženega jeansa, nastali pod budnim očesom Karmen Pevec. Ravno tako lahko dijaki po uspešno zaključenem nižjem poklicnem izobraževanju nadaljujejo šolanje v poklicnih in strokovnih programih.
Eva Hribar je bila v kategoriji mlajše kadetinje do 32 kg tretja.
Marko Bokal
Vir: Gasilska zveza Zagorje ob Savi (SPIN)
Njihov dom, katerega prostori se nahajajo v eni najbolj prepoznavnih stavb zagorske občine, Domu ljudske obrambe, in si jih lastniško delijo še s policijo, občino in eno fizično osebo, predvidoma v prihodnjem letu čaka prenova. (Tudi) gasilci PGD Zagorje mesto in GZ Zagorje ob Savi bodo tako svoje naloge opravljali v stavbi, ki bo kmalu imela zamenjano strešno kritino in izdelano toplotno izolacijo, kar bo pomembno prispevalo k energetski učinkovitosti. “Prepričan sem, da krovska in fasaderska dela na delo gasilcev ne bodo ovirajoče vplivala“, še pove Bokal, ki se, kot mnogi njegovi stanovski kolegi, obnove stavbe, ki že 40 let ni bila “osvežena”, veseli.
Zagorski gasilci na praznovanju 60. obletnice leta 2015