Regijski center Trbovlje ima tako danes dan odprtih vrat: ob 10., 11. in 12. uri je (bil) na voljo približno polurni ogled centra v skupini največ deset odraslih oseb, je povedal vodja trboveljske izpostave URSZR Boštjan Breznikar.
Kot so prijazno sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje – Izpostave Ljubljana, so v Regijskem centru Trbovlje, ki pokriva občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, lani sprejeli skoraj 19.300 klicev. Vsak mesec zasavski operaterji prejmejo med slabih 1400 in dobrih 1800 klicev, največkrat pa so ljudje v stiski poklicali v juliju, marcu in decembru.
Tudi SMS na 112: Predvsem za gluhe in naglušne je dobrodošlo, da lahko namesto klica uporabijo besedilno sporočilo, s katerim izrazijo potrebo po pomoči. Operater po besedilnem klicu v sili 112 zato komunicira pisno.
Ko dispečer sprejme klic, aktivira pristojno reševalno enoto in daleč največ pomoči je potrebne z vidika nujne medicinske pomoči: blizu 2400 klicev so tako operaterji opravili, da so na zasavske terene poslali reševalce v zdravstvene namene, občutno manj pa so se za nadaljne usmeritve obrnili na policijo (200-krat) in gasilce (625-krat).
Tudi na nivoju ReCo Ljubljana je podobna struktura klicev, saj je v 72 odstotkih potrebna pomoč zdravstva, 12 odstotkov policije in 11 gasilcev, preostalih pet pa se porazdeli med denimo jamarsko/gorsko reševalno službo, kinologe, zimsko službo, pomoč na cesti in podobno.
Neodgovorjenih klicev ne sme biti!
V “normalnih” razmerah ljubljanski operatorji prejmejo med 350 in 400 klicev na dan, v “nenormalnih” (denimo močan veter preteklega tedna ali žledolom izpred nekaj let) pa sprejmejo tudi 200 klicev vsako uro. V letu 2019 je ljubljanska regija zabeležila skoraj 126 tisoč klicev na pomoč (za primerjavo: vseh v Sloveniji je bilo 492 tisoč, v trboveljski izpostavi pa blizu 19 300). “In ker sta na delovnem mestu dva operaterja, ki v takih situacijah nepretrgoma dvigujeta telefona in na osnovi cca 40-sekundnega pogovora pošiljata ekipe na teren, telefon praktično zvoni v eno,” opisuje Tomaž Iglič, vodja ReCo Ljubljana, ki zajema 32 občin oziroma 550 tisoč prebivalcev na 3543 kvadratnih metrih površine. Tudi če so linije ves čas zasedene, je naloga operaterja, da takoj ko se prva sprosti, pokličejo nazaj, v kolikor klicoči ni uspel govoriti z dispečerjem številke 112.
Otroci si številko pogosto zapomnijo, če jih spomnimo na linije črke T na obrazu, ki predstavlja en nos, ena usta in dve očesi, kar pogosto poudarjajo denimo mentorji gasilskega podmladka. Ni pa zanemarljivo tudi, da današnji datum ni naključno izbran za dan številke 112, kajti če 11.2. izbrišemo pike, se izpiše ravno ta, od leta 1997 v Sloveniji uveljavljena številka za klic v sili.
Kdo kliče, kaj se je zgodilo, okoliščine
Osnovni podatki, katere naj bi nekdo, ki potrebuje pomoč in je zato poklical na 112, sporočil operaterju na drugi strani telefonske linije, so vsem poznani. A ko nastopi stiska, morda tudi panika, se situacija pogosto spremeni. Sogovornik Iglič zato poudarja, “da je operater tisti, ki mora postaviti takšna vprašanja, da lahko nato službi, ki bo odhitela na intervencijo, zagotovi vse potrebne in kvalitetne podatke.” Zgodilo se je na primer že, da je 9-letna deklica poklicala na 112 za pomoč, ki jo je potrebovala njena mama ter vse podatke “po šolsko” navedla, spet nekdo drug (zlasti starejši) pa se lahko v dani težki situaciji kaj hitro zmede in tu nastopi vloga operaterja, da pridobi vse potrebne informacije v najkrajšem možnem času, opisuje različno zbranost v stiski klicočih Iglič.
SORODNI ČLANKI:
