V hrastniškem policijskem okolišu so včeraj okoli 11. ure zabeležili nepravilen premik vozila, ki je povzročil za okoli 230 evrov škode, v popoldanskem času pa so policisti občanu zasegli snov, za katero sumijo, da je bila droga.
Dan ni minil brez posebnosti niti na območju policijskega okoliša Trbovlje, kjer je nepridiprav vlomil v poslovne prostore in ukradel električni aparat ter lastnika oškodoval za približno 350 evrov.
Z žaljivkami pa se je včeraj dopoldan nad 25-letnika spravil dvajset let starejši moški, zaradi česar so ga policisti tudi oglobili.
Popoldne je minilo v znamenju izrednega tehničnega pregleda: 42-letni voznik je, kot je bilo ugotovljeno, vozil moped, ki je bil predelan tako, da presega največjo dovoljeno hitrost glede na veljavno homologacijo.
V sodelovanju z Direkcijo za infrastrukturo načrtuje Občina Radeče poskrbeti za dva odseka državne ceste: prvi se nanaša na ureditev pločnika za pešce od prvega uvoza v Radeče (takoj za bencinskim servisom levo gledano iz smeri Sevnica) do mosta čez Savo.
Drugi odsek pa predstavlja nadaljevanje projekta ureditve regionalne ceste Sopota-Radeče; gre za odsek med naseljema Stari Dvor (območje radeške papirnice) in Jagnjenica. Ob izgradnji pločnika in sanaciji cestišča bo urejena vsa potrebna javna infrastruktura, vključno z izgradnjo novega kraka sistema javne razsvetljave.
Tomaž Režun
Športna dvorana Radeče
Ob zaključku tiskovne konference se je prvi mož radeške občine še pošalil na račun loterijske zmagovalne srečke z začetka meseca, zaradi katere je sam deležen mnogih vprašanj, kam bo Občina Radeče nepričakovan, a razveseljiv priliv, vložila: “Če občan investira v loto srečko, to tudi za Občino pomeni izvedbo kakšne investicije več.”
Ervin Renko
Velik zalogaj letošnjega leta bo razgradnja transporterjev, ki peljeta nad železnico. Kot pravi trboveljski energetski direktor sama izvedba ne bo tako dolgotrajna, kot je pridobitev vseh potrebnih papirjev za demontažo in skrb za varstvo pri delu, to poteka na namreč na višini več metrov nad javnimi železniškimi tiri na prometni lokaciji med Ljubljano in Hrastnikom. Sama odstranitev – ko bo urejena dokumentacija – naj bi potekala približno dva meseca.
Vizija Holdinga je, da se lokacija ohrani, nam zaupa Renko, ki na tem območju za energetiko vidi tri različne rešitve. Ena možnost je plinska parna termoelektrarna, ki bi jo lahko realizirali v dveh letih od sprejete odločitve, saj ocenjuje, da bi takšen projekt tehtal 160 milijonov evrov, iz tega naslova pa bi pridobili 1.200 gigavatnih ur energije – torej dvakrat toliko kot s prejšnjim termoblokom. Ta projekt gre v smeri povečevanja proizvodnje električne energije v sistemu, kar gre v kontekst napovedi, da se bo poraba elektrike v prihodnje povečevala, predvsem zaradi e-mobilnosti, ogrevanja s toplotnimi črpalkami in ostala raba, ki se ne zmanjšuje.
Na območju Prapretna, kjer se nahaja okoli 4 hektarje ravne osončene površine, bi lahko postavili fotovoltaiko – zanjo so prostorski načrti občine Hrastnik že pripravljeni, saj ideja izvira že iz obdobja ko se je tedanja TET ozirala tudi po zelenih projektih. V tem primeru bi šlo za manjšo investicijo, obenem tudi manjšo količino pridobljene elektrike. Trend postavitve fotovoltaike na rekultiviranih površinah prihaja iz Evrope, kjer so uspešno že zagnali tovrstne projekte. In, če bi nad Hrastnikom uresničili omenjeno možnost, bi lahko dobili največjo fotovoltaično elektrarno v Sloveniji. Med pozitivnimi vidiki, ki bi jih uresničitev prinesla, je najmanj izkoristek obstoječe površine, ki jo je treba urejati še nadaljnja tri desetletja – ne glede na to, da je bila rekultivacija že izvedena v celoti.
In še tretji projekt, ki bi bil v Trbovljah po mnenju Renka izvedljiv in smiseln – je črpalna elektrarna Trbovlje. Takšna elektrarna potrebuje dva bazena – eden bi bil ob Savi, drugi na območju nad Lakonco, kjer bi kotanjo poglobili. Gre za čisto energijo, kjer se voda iz enega bazena prečrpava v drugega in se ob tem pridobiva energijo. Sistem deluje kot hranilnik energije in ob postavitvi bi lahko delno izkoristili že obstoječo infrastrukturo. Po zgledih iz tujine takšne elektrarne stanejo okoli milijonov evrov na instaliran MW moči. Proizvodnja je odvisna od režima obratovanja in takšna elektrarna je fleksibilna v elektroenergetskem sistemu. Če bi odločitev zanjo padla danes, bi jo lahko po besedah trboveljskega direktorja realizirali v dveh do treh letih.
Karkoli bo na lokaciji nekdanje termoelektrarne ostalo, bo še vedno prostor odprt tudi za druge dejavnosti. V takšnih razsežnostih kot je bila TET nekoč, verjetno ne bo nikoli več. V ta namen že oddajajo v najem poslovne prostore, garaže in parkirišča. Poleg specifične »termaške« opreme, pa na različnih spletnih straneh Trboveljčani prodajajo tudi manjšo širše uporabno opremo – razne gume za transportne trakove, reduktorje, manjše elektromotorje, črpalke in podobno.
“Stimulativna za graditelje je vsekakor cena stavbnih zemljišč in višina komunalnega prispevka, ki je v hrastniški občini med nižjimi,” pravijo na Občini Hrastnik. Podobno odgovarja direktorica radeške občinske uprave Marjetka Lipec: “Posebnih olajšav za novograditelje v Odloku o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Radeče sicer nimamo predvidenih, je pa višina komunalnega prispevka v Občini Radeče v primerjavi s sosednjimi občinami precej nižja.” Ne gre pa vselej za stanovanjske objekte: najdejo se tudi gradbeno inženirski objekti (oporni zid, črpališče ipd.) ter nezahtevni objekti kot so nadstrešnice, kmetijske stavbe, garaže, skladišča in oporni zidovi, še pojasni raznolikost načrtovanih gradenj Lipečeva. V Trbovljah, sporočajo, si Občina prizadeva spodbuditi novogradnje, zato novograditeljem omogoča, da so pet let po vselitvi upravičeni do oprostitve plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.