Zaradi prometne nesreče je že več kot uro zaprta cesta Zagorje – Litija pri odcepu za Šmartno pri Litiji, poročajo naši bralci.
Obvoz je urejen mimo Zagorice.
V Trbovljah je včeraj nekdo vlomil v poslovne prostore. Neznanec je odtujil računalnik in lastnika oškodoval za 600 evrov.
Policisti so v Trbovljah posegli v spor med več osebami, ki so si izrekle tudi grožnje. Policisti še zbirajo obvestila in bodo o vseh znanih dejstvih obveščali pristojno državno tožilstvo.
V včerajšnjo zasavsko policijsko kroniko je vpisano tudi kaznivo dejanje goljufije, v katerem je neznani storilec v imenu oškodovanca v telekomunikacijskem podjetju sklenil pogodbo na njegov ime. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Do prometne nesreče je prišlo včeraj na območju Hrastnika, zaradi vožnje po napačni strani vozišča. Policisti obvestila še zbirajo in bodo izvedli ustrezen ukrep.
Strokovni svet projekta, ki ga skupaj pripravljata podjetje SBR in Planet GV, tudi letos izbira občino, ki bo prejela laskavi naziv Zlati kamen 2020. Med enajstimi finalistkami je za področje osrednje in jugovzhodne Slovenije poleg Domžal še Občina Trbovlje.
Intenzivne priprave na izbor so se začele že konec lanskega poletja, ko so bili s strani organizatorja pregledani razvojni dokumenti in kritični kazalniki uspeha za vseh 212 slovenskih občin.
“Nominacija nas je pozitivno presenetila in smo seveda veseli, da se delo vseh v naši lokalni skupnosti prepozna kot vzorno. Vse skupaj je predvsem kot “veter v jadra”, ki nam da le še dodaten zagon za vse projekte, ki jih načrtujemo realizirati,” zadovoljstva ob uvrstitvi v veliko finale ne skriva trboveljska županja Jasna Gabrič in omeni nekaj prihajajočih projektov kot so sistem izposoje električnih koles, izkoriščanje solarne energije na javnih prostorih, digitalizacija v delovanju občinskih javnih služb in projekt Trbovlje novomedijsko mesto.
In kaj je bilo v ospredju določanja najboljših med sodelujočimi?
Pripravljenost občin na prihodnost: kje so znali najbolje integrirati sodobne tehnologije v razvoj kraja in kje so razvoj zasnovali tako, da kar najbolje odgovarja na glavne izzive prihodnosti v naravnem in širšem družbenem okolju.
Zato pri iskanju občin finalistk niso izostali pojmi kot so elementi pametnega naselja, mesta ali vasi, oziroma kako uspešna je digitalna transformacija kraja v najširšem pomenu besede. Seveda v duhu trajnostnega, okoljsko in družbenega vzdržnega razvoja. In vse povezano med sabo je že in še bo žirija posebej pozorno spremljala z vidika dobrih praks.
Zmagovalke bodo slovesno razglašene na konferenci Zlati kamen na začetku februarja v Ljubljani.
POVEZANI ČLANKI:
Če pod drobnogled vzamemo celotno Zasavje, se po podatkih prvega moža izlaške lovske družine Sergeja Smrkolja, v tem kar skoraj 500 kvadratnih kilometrov površine razsežnem območju, nahajajo primerki medveda ter parkljarji (jelenjad, gamsi in mufloni, kot najbolj številčna pa izstopa srnjad). Prisotne so tudi lisice, jazbeci, zajci in kune ter v manjši meri še šakal, ni pa za zanemariti niti pernate divjadi: rac mlakaric, vrane, šoje…
Starešina Sergej Smrkolj podeljuje priznanje Samu Urbanija
Povezuje jih skrb za živali
Osnovna naloga lovcev je polaganje soli v spomladanskih mesecih, obenem pa zalagajo tako odvračalna kot privabljalna krmišča in izdelujejo razne opazovalnice in ostalih tehničnih objektov. Lovsko čuvajska služba čez celo leto opravlja kontrolo po lovišču ter predvsem z vidika nepravilnosti poroča lovskemu inšpektorju.
Tudi na pomoč jih pokličejo!
Občani se velikokrat obračajo na njih predvsem zaradi raznih povozov divjadi ali če pride divjad preblizu hiš, predvsem pa lovce kontaktirajo v primerih, ko gre za prisotnost lisic ali srn ter nastanka škode na vrtovih ali travnikih. Tesno sodelujejo z Zavodom za gozdove -ta jim določi plan odstrela divjadi, katero lovci sistematično izvedejo, ko se odpravijo “na jago”. Po Smrkoljevih besedah je to v letu 2019 za izlaško lovsko družino pomenilo okrog 50 primerkov srnjadi, pet gamsov, deset divjih prašičev in trideset lisic.
Lovska družina Izlake, ki letos obeležuje 70 let svojega obstoja in delovanja, šteje 28 članov. Zelena bratovščina se pri svojem delu na območju svojega revirja srečuje s številnimi različnimi vrstami živali, med katerimi so gamsi, divji prašiči in srnjad, od parkljaste divjadi pa se občasno pojavita tudi jelen in muflon. Med vrstami zasavskega območja zaznavajo še lisice, jazbece, kune in zajce, tu in tam pa se opazijo kakšen primerek šakala ter medveda v prehodu.
In kako odgovarjajo na očitke mnogih, da lovci niso potrebni, češ da narava že sama preko selekcije zakona močnejšega poskrbi za ravnovesje živalskih vrst? “Lovci smo in bomo morali biti priosotni v naravi. Narava in ljudje se spreminjata, tako se spreminjamo tudi lovci skozi čas. Vemo, da smo omejili prostor divjim živalim, zato se nenehno prilagajamo, vsakakor pa lahko s ponosom rečem, da lovska puška ni izkoreninila nobene živalske vrste, ampak jim je ravno nasprotno – pomagala pri ohranitvi,” pove Sergej Smrkolj, predsednik LD Izlake.
Spuščen pes? Dvakrat premislite!
“Velik problem so še vedno psi, ki jih lastniki spuščajo v naravo. Pri tem letno zaznamo do deset pokolov, ki jih psi izvedejo nad srnjadjo,” izpostavi Smrkolj in napove, da bodo sámo kontrolo zelo poostrili v spomladanskih mesecih. Kjer besede ne zaležejo, nato obvestijo lovskega inšpektorja, ta pa odloči o izdaji globe, katerih višina se giblje od 400 do 600 evrov za lastnika, ki brez nadzora spušča psa.
Vseslovenska akcija Teden pisanja z roko 2020 je marsikje od osnovnih dobila še dodatne razsežnosti. V Večgeneracijskem centu Zasavje pri Zasavski ljudski univerzi so ravno v času akcije, ki se z današnjim dnem sicer zaključuje, izvedli tečaj kaligrafije.
Učiteljica Natalija Resnik Gavez, ki kaligrafije ne vidi le kot pisane besede, pač pa tudi kot umetnost sproščanja in estetike hkrati, je svojim tečajnikom pripravila posebno predavanje o pomenu lepopisa ter pisanja z roko.
Kaligrafska delavnica je bila izvedena na pobudo društva Radi pišemo z roko, tudi zato, da se opozori na spretnost pisanja z roko, kateri se pripisuje vedno manj pomena. “Vendar je pisanje z roko,” kot pravijo v društvu, “izvirna človekova aktivnost in pomembna spretnost, ki jo lahko krepimo in razvijamo le z vajo.”
Učiteljica Natalija iz Sveta ustvarjalnosti poudarja, da je kaligrafija brezmejna ustvarjalnost ob meditaciji v gibanju. “Ob učenju veščin pisanja in ob vajah lepopisja oz. kaligrafije razvijamo koncentracijo in sposobnost za vizualizacijo. Ob potezah peresa v določeni smeri se učimo prepoznati detajle posameznih črk in tako razvijajamo sposobnost pozornosti. Ta veščina ročnega izražanja je posebej primerna za otroke, pa tudi odrasle, ki v svetu polnem digitalne tehnike nimajo možnosti izvajati ročnih spretnosti in tako skozi zabavo razvijati sposobnost osredotočanja misli in predvsem potrpežljivosti,” je udeležencem tečaja razložila ljubiteljica umetnosti pisanja z roko.
Čemu še pisati z roko v digitalni dobi?
Kot je zapisala, a tokrat ne z roko kot na nedavni delavnici, Anja Biljana Lenart iz Zasavske ljudske univerze, “raziskave kažejo, da naši možgani bolje delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost. S tem prispevamo k ohranjanju finih motoričnih spretnosti, ki so potrebne za večstranski razvoj osebnosti.”
Potem ko je Mladinski center Trbovlje lanskega septembra razpisal prosto delovno mesto, s katerim je iskal novega direktorja, je zdajšnje stanje podobno brezvladju.
Na objavljen razpis se je namreč prijavila Katarina Nunčič, ki najprej za vodenje še nadaljnja štiri leta ni prejela zadostne podpore s strani Sveta zavoda MCT, nato pa je ponujeno možnost, da bi do izbora novega direktorja opravljala tekoče posle kot vršilka dolžnosti direktorice, zavrnila.
Mirza Ribič
Javni razpis tako ni bil uspešen oziroma bolje rečeno, ni pripeljal do želenega ali pričakovanega izida. Da se projekti nemoteno odvijajo v obdobju do začetka dela novega direktorja oziroma vedejevca skrbi Mirza Ribič, ki drži roko nad tekočimi posli.
S prihodnjim mesecem pa naj bi mesto vršilke dolžnosti direktorice javnega zavoda prevzela Zvezdana Lamovšek, ki je sicer vodja projekta Interreg V-A Slovenija – Hrvaška za obdobje 2014 – 2020 na Občini Trbovlje.
Kot smo uspeli izvedeti, je bila včeraj sklicana korespondenčna seja Občinskega sveta Občine Trbovlje, v sklopu katere bo potekalo glasovanje prav na to temo – do ponedeljka, 27. januarja. V kolikor bo izid občinske seje bolj uspešen kot je bil javni razpis iskanja novega direktorja, naj bi Zvezdana Lamovšek skoraj stopila v čevlje zdaj že bivše direktorice MCT Katarine Nunčič.
Zvezdana Lamovšek
A Lamovškova, ki je bila v preteklosti med drugim zaposlena na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje, na vprašanje, kakšne načrte ima s trboveljskim mladinskim centrom, če jo bo občinski svet potrdil, še ni želela dajati izjav. “Počakati je potrebno na zaključek seje in na vsebino sprejetih sklepov,” je argumentirala preuranjenost za napovedovanje planov, ki se nanašajo na njeno bodoče potencialno vodenje javnega zavoda.
Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP) je prijavo o nelegalno odloženih odpadkih na območju Sušnika prejel že februarja 2019, torej po našem poizvedovanju, kaj je s kupom odpadkov ob glavni cesti. Uveden je bil inšpekcijski postopek, a po skoraj letu dni se ni zgodilo nič.
Občinska inšpekcija za komunalne, državna za ostale
Za pojasnilo, zakaj se nič ne spremeni že leto dni ter da so odpadki še kar oziroma znova na istem območju, smo najprej prosili Sebastjana Zmrzljaka iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva Zasavje, ki pa je kratko in jedrnato dejal, da je stvar v pristojnosti IRSOP in pojasnil tudi, da okoljski inšpektorat kot državni organ niti ni dolžan obveščati Občine o poteku postopkov.
In kaj pravi Zakon o varstvu okolja v primerih obravnave nezakonitega odlaganja odpadkov v naravnem okolju? Komunalni odpadki so v domeni občinskih inšpekcij, medtem ko je za gradbene odpadke, elektronsko opremo, gume …zadolžen okoljski inšpektorat. In v “Sušniku” so vse prej kot klasični komunalni odpadki.
Kazni za občane do 300 evrov, za pravne osebe do 30 tisočakov. A če ni tožnika, ni sodnika!
Po pogovorih in pozivih, naj vendarle zavzamejo neko stališče, so na Ministrstvu za okolje in prostor med drugim zapisali: “V boju zoper odmetavanje in puščanje odpadkov v okolju zgolj s kaznovanjem posameznikov ne moremo doseči spremembe miselnosti in neželenih vedenjskih vzorcev. Gre za spremembe miselnosti, ustaljenih vzorcev in navad, ki temelji na ozaveščanju, da je odmetavanje in puščanje odpadkov v okolju okoljski problem.” So pa poudarili, da neodgovorneži in malomarneži niso nekaznovani, saj se globe po Uredbi o odpadkih gibljejo od 100 do 300 evrov za fizične in od 10 do 30 tisoč evrov za pravne osebe. “V večini primerov zaleže že ukrep opozorila, kadar pa le-ta ni zadosten, inšpekcija izda odločbo, zoper kršitelja pa ukrepa tudi v prekrškovnem postopku,” še dodajajo.
Če ne ogroža zdravja ali premoženja večje vrednosti, lahko počaka
Temelj za obravnavo nezakonitega odlaganja odpadkov so prijave nezakonito odloženih odpadkov. Vse prijave se uvrščajo glede na njihovo pomembnost (negativne vplive na okolje) v skladu s Kriteriji za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov. Odlagališče odpadkov v Sušniku z vidika države torej še ni dovolj kritično, da bi se stvari premaknile vsaj toliko, da bi odpadke nekdo temeljito odstranil. Darija Dolanc iz IRSOP je sporočila, da je bil pred kratkim na neuradnem ogledu njihov (državni) inšpektor, ki ocenjuje, da odpadkov vendarle je nekoliko manj v primerjavi z ogledom poprej. Fotografije pa govorijo same zase.