Če pod drobnogled vzamemo celotno Zasavje, se po podatkih prvega moža izlaške lovske družine Sergeja Smrkolja, v tem kar skoraj 500 kvadratnih kilometrov površine razsežnem območju, nahajajo primerki medveda ter parkljarji (jelenjad, gamsi in mufloni, kot najbolj številčna pa izstopa srnjad). Prisotne so tudi lisice, jazbeci, zajci in kune ter v manjši meri še šakal, ni pa za zanemariti niti pernate divjadi: rac mlakaric, vrane, šoje…
Povezuje jih skrb za živali
Osnovna naloga lovcev je polaganje soli v spomladanskih mesecih, obenem pa zalagajo tako odvračalna kot privabljalna krmišča in izdelujejo razne opazovalnice in ostalih tehničnih objektov. Lovsko čuvajska služba čez celo leto opravlja kontrolo po lovišču ter predvsem z vidika nepravilnosti poroča lovskemu inšpektorju.
Tudi na pomoč jih pokličejo!
Občani se velikokrat obračajo na njih predvsem zaradi raznih povozov divjadi ali če pride divjad preblizu hiš, predvsem pa lovce kontaktirajo v primerih, ko gre za prisotnost lisic ali srn ter nastanka škode na vrtovih ali travnikih. Tesno sodelujejo z Zavodom za gozdove -ta jim določi plan odstrela divjadi, katero lovci sistematično izvedejo, ko se odpravijo “na jago”. Po Smrkoljevih besedah je to v letu 2019 za izlaško lovsko družino pomenilo okrog 50 primerkov srnjadi, pet gamsov, deset divjih prašičev in trideset lisic.
Lovska družina Izlake, ki letos obeležuje 70 let svojega obstoja in delovanja, šteje 28 članov. Zelena bratovščina se pri svojem delu na območju svojega revirja srečuje s številnimi različnimi vrstami živali, med katerimi so gamsi, divji prašiči in srnjad, od parkljaste divjadi pa se občasno pojavita tudi jelen in muflon. Med vrstami zasavskega območja zaznavajo še lisice, jazbece, kune in zajce, tu in tam pa se opazijo kakšen primerek šakala ter medveda v prehodu.
In kako odgovarjajo na očitke mnogih, da lovci niso potrebni, češ da narava že sama preko selekcije zakona močnejšega poskrbi za ravnovesje živalskih vrst? “Lovci smo in bomo morali biti priosotni v naravi. Narava in ljudje se spreminjata, tako se spreminjamo tudi lovci skozi čas. Vemo, da smo omejili prostor divjim živalim, zato se nenehno prilagajamo, vsakakor pa lahko s ponosom rečem, da lovska puška ni izkoreninila nobene živalske vrste, ampak jim je ravno nasprotno – pomagala pri ohranitvi,” pove Sergej Smrkolj, predsednik LD Izlake.
Spuščen pes? Dvakrat premislite!
“Velik problem so še vedno psi, ki jih lastniki spuščajo v naravo. Pri tem letno zaznamo do deset pokolov, ki jih psi izvedejo nad srnjadjo,” izpostavi Smrkolj in napove, da bodo sámo kontrolo zelo poostrili v spomladanskih mesecih. Kjer besede ne zaležejo, nato obvestijo lovskega inšpektorja, ta pa odloči o izdaji globe, katerih višina se giblje od 400 do 600 evrov za lastnika, ki brez nadzora spušča psa.
