Danes okoli 6.30 ure so trboveljske policiste obvestili o prometni nesreči na Mestnem trgu.
Do prometne nesreče naj bi prišlo, ker je 30-letni voznik osebnega vozila odvzel prednost peški, ki je cesto prečkala na prehodu za pešce. V prometni nesreči je bila peška lažje telesno poškodovana. Policisti bodo po vseh zbranih obvestili izvedli ustrezen ukrep.
Po tem, ko smo ravno včeraj poročali o katastrofalnem stanju ceste Podkraj-Radeče, je včeraj znova prišlo do skalnega podora, tokrat še večjih razsežnosti kot nazadnje, pred božičnimi prazniki, in 300 metrov višje kot tedaj.
Matej Kavšek, predsednik KS Podkraj in vztrajen aktivist v prizadevanjih za ureditev kritičnih odsekov, nas je obvestil, da je včeraj popoldan prišlo do ponovnega skalnega podora. Tokrat je skala razrinila teren in asfalt ter odrinila betonsko škarpo za Savo. Znova tik pred občanom. Pogled na stanje je zastrašujoč.
Tovrstni dogodki kar vpijejo po čimprejšnjem ukrepanju. “Zadnja večja sanacija je bila izvedena v juniju 2018, in sicer v dolžini cca 400 metrov delno preplaščen in delno globinsko saniran odsek od Kajiča proti domu KS Podkraj,” je povedal Tomaž Sihur iz Občine Hrastnik ob vprašanju, kako so se v zadnjih dveh letih pristojni odzvali v akcijskem smislu – na terenu.
Kamnite in peščene gmote polzijo navzdol
Že ob pripravi včerajšnjega prispevka smo na hrastniško občino naslovili vprašanje, kdaj gre realno pričakovati, da se situacija začne reševati. Sihur je dejal, da se najnujnejša dela, ki obsegajo sanacijo cestišča (spodnji in zgornji ustroj) lahko pričnejo takoj v začetku gradbene sezone (pomladi), po odprtju asfaltnih baz. Spodbudno in pohvalno z vidika odzivnosti je, kot pravi Kavšek, da je na ogled prišel župan Občine Hrastnik Marko Funkl, ki je ponudil pomoč – povezal se je s predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo in s strani države je že obljubljeno, da pridejo v prihodnjem mescu na ogled.
Od lanskega oktobra je pacientom v Trbovljah na voljo akutna ambulanta, ki je v začetku svojega delovanja sprejela tudi po 70 ljudi dnevno. Za paciente skrbi sedem zdravnikov in vsak izmed njih sprejema trikrat mesečno paciente, ki zbolijo in sicer morda niso tudi njihovi osebni pacienti.
Akutna ambulanta je namenjena pacientom, ki so zboleli in na dan bolezni niso naročeni pri svojem zdravniku. A kot v življenjsko ogrožajočih primerih tudi ti potekajo po postopkih triaže. “Ni vedno vse nujno in ne zahteva vsako stanje takojšnje obravnave, takih primerov je manj kot 10 odstotkov,” pove zdravnik družinske in splošne medicine Roman Kralj iz ZD Trbovlje, ki doda še: “Že ob prvem sprejemu pacienta se opravi triaža, skozi katero lahko zdravstveno osebje presodi, kaj zahteva prednostno obravnavo. Med pacienti so tudi takšni, katerih obravnava se lahko odloži za dan ali dva. Še vedno pa se najdejo tudi tisti, ki želijo samo recept ali napotnico – takšni ne sodijo v akutno ambulanto.”
Ko so se začeli pogovori glede uvedbe akutne ambulante, pa ni šlo vse tako gladko kot sedaj, ko je sistem po dobrih treh mesecih že utečen in med Trboveljčani dobro sprejet. “Kar polovica zdravnikov sprva ni bila za to in se je nagibala k temu, da sprejema le svoje paciente,” pravi zdravnik Kralj, ki je sicer tudi koncesionar v zagorskem zdravstvenem domu. Vztrajal je, da vsak zdravnik preprosto mora sodelovati, češ, da gre za solidarnost in da je to potrebno narediti za skupnost, ob čemer je poudaril tudi pomembnost izmenjave dobrih praks med vsemi zdravstvenimi zavodi v Zasavju.
Po besedah Romana Kralja, sicer tudi strokovnega vodje ZD Trbovlje, k zmanjšanemu številu čakajočih pripomore tudi že utečena uporaba vrstomata. Sicer pa je še vedno naročanje pacientov tisto, ki omogoča red, saj na ta način lahko predvidijo število pacientov in uspejo regulirati svoje delovne postopke.
Vsak dan manj zdravnikov, se lahko zdravstveni dom celo zapre?
Osnovnošolcem namenjen Dnevni center, ki deluje v prostorih Centra za socialno delo v Zagorju dvakrat tedensko obišče od 15 do 10 otrok. Ideja Mladinskega centra je pošteno zaživela in kaže se potreba, da bi takšne dejavnosti izvajali več kot le dvakrat na teden. Ampak …
V Zagorju ob Savi deluje dnevni center za otroke kot ena izmed številnih raznolikih aktivnosti Zasavske ljudske univerze, natančneje Večgeneracijskega centra Zasavje, katerega sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. V projektu poleg nosilca ZLU kot partnerja sodelujeta še Mladinski center Zagorje ob Savi in Mladinski center Hrastnik.
Dnevni center je namenjen vsem osnovnošolskim otrokom, s čimer zagotavljajo varen prostor za vse otroke, ne glede na njihove potrebe in posebnosti.
Ideja o vzpostavitvi dnevnega centra za otroke je prišla s strani Mladinskega centra Zagorje že v času planiranja aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru projekta VGC Zasavje, v katerem je MC ZoS partner. Tako so v marcu 2017 aktivnost učne pomoči razširili v dnevni center, v okviru katerega se odvijajo še prostočasne in počitniške aktivnosti ter druge delavnice, ki so primerne za osnovnošolske otroke.
“Na običajen dan nas obišče 15 do 20 otrok, včasih tudi več, med počitnicami pa nekaj manj. Udeleženci so večinoma osnovnošolci v starosti od 7 do 15 let, starejši mladostniki pa se vključujejo v mladinske programe MC ZOS,” pove Tina Krautberger, ki center tudi vodi. “V dnevnem centru je z otroki mladinski delavec, v izvajanje aktivnosti pa se vključujejo tudi prostovoljci mladinskega centra, študenti, ki opravljajo obvezno študijsko prakso in mednarodni prostovoljci Evropske solidarnostne enote.”
Druženje v okviru dnevnega centra za otroke poteka v sejni sobi na Centru za socialno delo Zagorje, kjer se srečujejo otroci in mladi vsako sredo med 13.00 in 19.00 uro ter vsak četrtek med 12.00 in 18.00 uro – skupaj se učijo, pišejo domače naloge, si medsebojno pomagajo, pridobivajo nova znanja in aktivno preživljajo prosti čas.
Na vprašanje, ali se kažejo potrebe, da bi bil lahko center pogosteje odprt, Tina odkrito odgovori: “Seveda, to stalno poslušam. Idealno bi bilo, če bi lahko razširili čas odprtosti dnevnega centra, vendar si tega trenutno ne moremo privoščiti. Smo pa vedno veseli, kadar se ekipi prostovoljcev pridruži še kdo, ki si želi delati z otroki, pa naj gre za posamezne aktivnosti ali dolgoročno sodelovanje. Veliko lažje je delati, kadar je v dnevnem centru prisotnih več prostovoljcev.”
Projekt Večgeneracijski center Zasavje se naj bi sicer glede na razpisno dokumentacijo zaključil konec septembra prihodnje leto.
Lani so zasavske ceste terjale 3 življenja. Največ prometnih nesreč se zgodi v naseljih z uličnim sistemom, tako v Zagorju kot v Trbovljah se v zadnjih treh letih povečuje število prometnih nesreč, medtem ko v Hrastniku število nesreč od leta 2017 pada. Na najbolj problematične odseke so opozorili komandirji vseh treh zasavskih policijskih postaj.
Iz vidika prometnih nesreč je v Trbovljah problematična glavna cesta II. Reda št.108 – torej zasavka – na odseku pri ribogojnici, opozarja trboveljski komandir Aleš Oberčkal, ki kot problematični odsek, predvsem v času prihoda in odhoda otrok v šolo izpostavi tudi cesto pri bazenu in OŠ Trbovlje ter zožitev odseka na začetku Majcenove ceste.
Tudi v Zagorju med nevarnejše ceste omenijo cesto za Savo, med Zagorjem in Litijo. Z vidika splošne prometne varnosti je cesta predvsem problematična zaradi padajočega kamenja. Komandir PP Zagorje Damjan Gajšek opaža vsakoletno povečanje dnevnih migracij iz zasavskih občin v večja mesta, zato sta iz vidika prometnih nesreč ter splošne prometne obremenjenosti najbolj problematični cesti proti Trojanam, na odsekih Zagorje – Izlake in Izlake – Trojane in cesta iz Trbovelj čez Bevško v Zagorje. Vse več prometa je tudi na regionalki med med zagorskim krožiščem in savskim mostom.
Nevaren odsek v občini Hrastnik tamkajšnji komandir Marjan Turnšek izpostavi na zožitvi na Dolu pri Hrastniku, kjer je predvidena rekonstrukcija ceste. Policisti pa, kot še doda, opažajo, da vozniki pogosto ne upoštevajo cestno prometnih predpisov na cesti Hrastnik – Zidani Most.
| 2017 | 2018 | 2019 | |
| PP Zagorje | 70 | 79 | 84 |
| PP Hrastnik | 49 | 45 | 41 |
| PP Trbovlje | 81 | 90 | 101 |
vir: PU Ljubljana
Sodelovanje z lokalno skupnostjo in policijo je že obrodilo spremembe tudi na področju sprememb infrastrukture ali prometne signalizacije. V Trbovljah so tako možje v modrem predlagali odstranite avtobusnega postajališča pri cementarni, postavitev ogledala v križišču regionalke proti pokopališču v Gabrskem ter določene spremembe omejitve hitrosti. Hrastniški policisti so bili tisti, ki so predlagali spremembo prehoda za pešce na Trgu Franca Kozarja, ureditev posedenih cestnih jaškov ter ureditev varovalne ograje na cesti Podkraj – Radeče. Od vidnejših predlogov policistov iz Zagorja je vsekakor preplastitev »trojanskega klanca« ter postavitev nove signalizacije, ureditev avtobusnih postajališč in nekaterih prehodov za pešce – med drugim pa tudi odsek ceste na Mlinšah, ki ima po novem semaforiziran prehod za pešce.
