29. 03. 2019

Do selitve upravne enote Litija je leta 2016 prišlo zaradi domnevnega zmanjševanja stroškov, saj naj bi bili ti v prostorih, ki so v lasti države, manjši od tistih v občinski stavbi. A uporabniki upravne enote se zaradi novih prostorov pritožujejo že vse od selitve. Prostori se namreč nahajajo v prvem nadstropju, do kamor ni mogoče odstopati z dvigalom, pač pa le po stopnicah. »Zaradi dostopnosti je bilo pred selitvijo potrebno namestiti

Načelnik upravne enote Litija, Bojan Babič.

dvižno platformo, ki pa jo lahko uporabljajo le invalidi na vozičku,« pojasni načelnik upravne enota Litija Bojan Babič. Vsi ostali pa morajo do upravne enote peš, po stopnicah. Poleg tega pa je požarni inšpektor pred časom odločil, da je potrebno dvižno platformo odstraniti, saj ovira dostop po stopnicah, ki so edina evakuacijska pot v primeru požara.

Premajhni prostori

To pa ni edina težava, ki jo imajo uporabniki upravne enote. »Zaradi majhnih prostorov je nemogoče zagotavljati cono zasebnosti,« razlaga Babič. Zato kot rešitev vidijo selitev nazaj v občinsko stavbo, kjer je upravna enota bila do leta 2016. Litijski župan, Franci Rokavec, si tudi želi, da se vrnejo v občinske prostore. »Že v osemdesetih letih, ko je bila ta stavba zgrajena, je bila mišljena kot občinsko in upravno središče,« pravi Rokavec. V občinsko stavbo je namreč mogoč tudi dostop z dvigalom.

Vhod v upravno enoto Litija.

S selitvijo se strinja tudi minister za javno upravo, Rudi Medved, ki si želi, da bi s tem korakom stopili nasproti željam uporabnikov. Selitev na upravni enoti načrtujejo v poletnih mesecih.

Svet CEROZa, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic, je včeraj sprejel nove cene za odlaganje odpadkov, saj so bile prav prenizke cene eden od glavnih vzrokov za nastalo izgubo, ta je skoraj tri milijonska.

“Nova cena za odloženo tono odpadkov bo zdaj 193,99€ in začne veljati s 1. aprilom,” je na včerajšnji seji občinskega sveta povedal hrastniški župan, Marko Funkl, ki je tudi predsednik sveta CEROZ. Gre za skoraj stoodstotno podražitev, saj je bila cena do zdaj slabih 99 evrov. Ceno so določili na podlagi predlogov o vzdržnosti poslovanja CEROZ-a, ki so jih pripravili pripravljavci neodvisnega pregleda poslovanja CEROZ-a.

Višjo ceno za odloženo tono bodo CEROZ-u zdaj plačevala komunalna podjetja, ki tam odlagajo odpadke, seveda pa gre pričakovati, da bodo ta zaradi podražitve kmalu podražila odlaganje odpadkov za občane. Kakšne bodo te podražitve, za zdaj še ni jasno.

Ceroz, september 2018

Hrastniški župan je izrazil zadovoljstvo, da se je reševanje problematike CEROZ-a z dvigom cen končno premaknilo z mrtve točke. A to je le prvi ukrep. “S tem bomo zagotovili le, da ne bo nastajala nova izguba, še vedno pa bo potrebno najti rešitev za sanacijo že nastale izgube,” je dodal Funkl. Ob tem je občinske svetnike, ki so se včeraj seznanili s poročilom neodvisnega pregleda poslovanja spomnil, da trenutno izgubo CEROZ-a rešujejo le štiri občine ustanoviteljice, saj se je trboveljska odločila, da prične z vsemi potrebnimi postopki za izstop iz družbe. Do odločitve trboveljskega občinskega sveta in županje so bili hrastniški svetniki zelo kritični in prepričani, da bodo morali tudi Trboveljčani kriti del izgube, ki je v CEROZ-u nastala do njihove odločitve o izstopu.

V Steklarni Hrastnik so v okviru partnerstva z Razvojnim centrom Novi materiali (RCeNeM) in družbo GEN-I postavili sončno elektrarno na strehi proizvodnje hale. Električno energijo iz nje bodo s pomočjo elektrolize porabili za proizvodnjo vodika. Steklarna je že lani skupaj s partnerji RCeNeM začela razvijati inovativno tehnologijo, s katero želijo znižati porabo zemeljskega plina kot energenta za taljenje stekla in s tem bistveno znižati odtis CO2 v okolje. »Namestitev sončne elektrarne je pomemben korak pri realizaciji te tehnologije,« je poudaril Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik.

Del zemeljskega plina bodo zamenjali z vodikom, ki povzroča minimalne ogljične izpuste. »S postopkom elektrolize in z energijo iz sončne elektrarne bomo lokalno pridobivali izjemno čist vodik, ki ga bomo nato uporabili na pilotni steklarski peči za znižanje CO2 odtisa,« pojasni Tilen Sever iz RCeNeM. Načrtujejo, da bodo z vodikom lahko v povprečju nadomestili med deset in petnajst odstotkov zemeljskega plina.

Predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob in direktor Steklarne Hrastnik, Peter Čas.

“V enoti namiznega stekla smo s pomočjo inovativnih rešitev in najnovejše tehnologije že znižali izpuste CO2 za 30 odstotkov, v enoti embalažnega stekla pa za 10 odstotkov,« razlaga Čas. Dodaja še, da je takšno delovanje strategija, ki ji sledijo njihovi najzahtevnejši kupci, kar pa zahtevajo tudi od svojih partnerjev. S tem Steklarna sledi tudi viziji zniževanja vplivov na okolje in odgovornega odnosa do okolja, zaposlenih in ljudi, ki živijo v njeni okolici.Elektrarno postavil GEN-I

GEN-I, ki je na streho Steklarne postavil sončno elektrarno, želi na takšen način svojim poslovnim partnerjem omogočiti učinkovito izvedbo zelene preobrazbe in znižanje ogljičnega odtisa. »Sončne elektrarne so prvi korak, ki ga lahko naredimo v tej smeri,« je poudaril predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.

Postavitev sončne elektrarne je del projekta OPERH2, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija. Razvoj je za zadaj še v pilotni fazi, ki bo predvidoma zaključena julija letos, ko bodo tudi priklopili sončno elektrarno na pilotno napravo. Sledila bo faza eksperimentalnega razvoja ter oblikovanje smernic, da bo prenos tehnologije mogoč tudi na velike steklarske peči.

Zagorje je na trnih. Krožil naj bi bel Citroen in vabil otroke naj gredo z njim.

Policija je že potrdila, da so prejeli prijavo. O podrobnostih zaenkrat še ne govorijo. Bodo pa sproti obveščali, so obljubili.

Na družabnih omrežjih se je obvestilo razširilo. Kaj od tega drži, še ne vemo, bomo pa vsekakor spremljali.

Vthbv . “Prijavo smo prejeli, zadevo aktivno preučujemo, nimamo pa še nobenih ostalih informacij.” Javnost bodo policisti o zadevi sproti obveščali.

Kot vsako leto, bodo letošnje nagrade srebrne in zlate plakete ter častnega občana izbirali tudi v občini Zagorje ob Savi.

Priznanja Občine Zagorje ob Savi se podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k prepoznavnosti ter razvoju in ugledu Občine Zagorje ob Savi in Republike Slovenije.

Častni občan je preteklo leto postal Primož Roglič, lanskoletni dobitniki priznanj pa so bili Marko Pavlovič za McZOS in Zvone Pograjc ter starša Primoža Rogliča.

Predlogi poslani na občino naj vsebujejo podatke kandidata in predlagatelja ter pisno utemeljitev. Zbiranje poteka do 31. maja 2019.