Občina Trbovlje je tudi letos objavila Javno objavo za zasedbo pripravniških delovnih mest. “S tem želimo mladim dati priložnost za pridobitev prvih delovnih izkušenj, s tem pa tudi večjo konkurenčnost in lažjo zaposljivost na trgu dela”.
Na občini so seznanjeni s situacijami, ko se mladi prijavljajo na razna delovna mesta, a nimajo delovnih izkušenj. “Le teh mladi ne morejo pridobiti, če jim nihče te priložnosti ne ponudi.” so odločni v Trbovljah, ker bodo letos medse sprejeli tri mlade pripravnike. Javne objave so objavljene za zasedbo naslednjih pripravniških delovnih mest:
– Administrator V (v Oddelku za splošne zadeve),
– Strokovni sodelavec VII/1 (v Oddelku za premoženjske zadeve),
– Strokovni sodelavec VII/1 (v Oddelku za okolje in gospodarske javne službe).
Prav tako je objavljen javni natečaj za zasedbo že dlje časa prostega delovnega mesta referenta oziroma referentke v Oddelku za premoženjske, še dodajo na občini.
Kandidati se lahko prijavijo do vključno 15. marca 2019. Razpisna dokumentacija je na voljo v rubriki »za občane«, v zavihku »javni razpisi«.


Skoraj 3 milijone evrov šteje izguba, ki se z vsakim dnem še povečuje, izvemo. Da pa ne gre le za finančno katastrofo, odločno opozori tehnični direktor Ceroza Enes Rakovič, temveč, da je odlagališče ekološka bomba. Regijski center je bil zgrajen na odlagališču kemične tovarne, kjer so odlagali sodro. Iz sodre še vedno sulfati prodirajo v zemljo in uničujejo okolje, predvsem potok Breznico. Prav tako Rakovič opozori še na požarno ogroženost, odlagališče je namreč zasuto z mešanimi komunalnimi odpadki, točnega podatka, koliko teh je sploh ni, z izračuni, ki so jih naredili na podlagi zračnih posnetkov naj bi bilo na vrhu Marnega okoli 8000 ton mešanih odpadkov. Te odpadke »spraviti« v promet pa bo vse težje, naš še pouči, saj so premočeni, uničeni in njihov odvoz, zaradi slabe kvalitete, vse dražji.
Po tem, ko so izvedli »trboveljski Brexit« kot izstop Trbovelj iz družbene pogodbe imenuje Matjaž Švagan, situacijo rešujejo še štirje župani. Ti so se dogovorili, da bodo igrali z odprtimi kartami in obenem ne izključuje izstopa iz družbene pogodbe tudi drugih občin. Da to storijo, imajo čas še do septembra letos, saj bodo tudi Trboveljčani kot družbeniki izključeni šele januarja prihodnje leto. Sicer pa, še doda prvi Zagorjan, »to bo zgodba, ki se bo vlekla še desetletja.«
Posebno pozornost posveča možganskim kapem. »Predvsem me zanima zdravljenje, spreminjanje zdravljenja možganskih kapi, kako se to spreminja, nove smernice,« navdušeno nadaljuje Senta Frol, ki o tej bolezni tudi predava in ozavešča laično populacijo. Predvsem jih želi podučiti o vzrokih in kako možgansko kap prepoznati.
»Izbiranje hotelov, kam, kako in vse kar spada zraven, me miri in sprošča, v raziskovanju le tega izredno uživam« razlaga dr. Frolova in nadaljuje da,« če ne bi bila nevrolog in če pomislim, kako rada imam potovanja, bi mogoče imela svojo potovalno agencijo.«
»Otroštvo in odraščanje v Trbovljah je bilo zelo lepo in ne bi zamenjala za otroštvo in odraščanje kje drugje,« nostalgično za konec pove Senta Frol, ki še pravi, da se vedno rada vrača domov, seveda kolikor ji dopušča čas. Tu ima družino, s katero so zelo povezani. Predvsem z nečakinjo, ki jo vedno nasmeji in s čim preseneti. Rada se vrača tudi zaradi svojih prijateljic iz otroštva.
Italijana Amato in Pinto se v polfinalu nikakor nista sprijaznila s porazom, čeprav sta jima Jorgić in Hribar v prvem nizu prepustila le štiri točke. V drugem nizu sta bila boljša Italijana, v izenačenem tretjem pa sta bila v končnici bolj zbrana Slovenca. V drugem polfinalu sta Slovaka Tibor Spanik in Adam Brat v prav tako izenačenem dvoboju presenetila peta nosilca, Rusa Denisa Ivonina in Vladimira Sidorenka s 3:2.
»Res je, da sem kolajno pričakoval v posamični konkurenci, kjer me je zaustavil Abusev. Vem, da na obrambo ne igram blesteče, ampak je Rus resnično odigral tekmo svojega življenja, bo pa to zame dodatni motiv, da bo v prihodnosti treba več pozornosti nameniti tudi ‘lovcem’. S Petrom pred začetkom turnirja nisva pričakovala, da bi lahko prišla do zlate kolajne, toda iz tekme v tekmo sva videla, da lahko igrava proti vsakomur. Ko sva v četrtfinalu premagala prva nosilca, Romuna Pleteo in Siposa, sem verjel, da lahko prideva do konca. Taktično sva igrala zelo dobro, kar se nama je obrestovalo. Ko sem videl, s kom bova igrala v finalu, sem bil prepričan, da bi bila zlata kolajna lahko najina. Po dobri igri v prvem nizu v prvem nizu, sva drugi niz odigrala nekaj slabše, zato pa sva tretji in četrti niz odigrala vrhunsko in zmagala,« se je zlate kolajne veselil dvajsetletni Darko Jorgić.