No, pravzaprav je Gašper že čisto pravi stripar, za njim je namreč prva, zelo uspešna razstava, na katero se je pripravljal kar štiri mesece. V ta namen je ustvaril številne nove stripe, razstavil pa je okoli 30 svojih stripov. Dobil je že tudi prvo večje naročilo – narisati je moral karikature devetošolcev.
Glavno vlogo v njegovih stripih imajo živali
Gašper odlično riše že od majhnega, stripe pa približno tri leta. “Talent, ki je preskočil eno generacijo,” pravi Gašperjeva mami, a dodaja, da lepo riše tudi njegov stric. Vedno je risal razgibano in dinamično, vedno polno akcije. “Ni mi všeč, da se nič ne premika. To moraš tako narisati, da se vidi, kaj kdo počne! Svoj stil imam izdelan, vijugasto in ravno, barve pa popestrijo vso stvar, brez barv ne bi bilo fajn.”
Glavni junaki Gašperjevih stripov so živali: “v mojih stripih je le pet ljudi, a nimajo glavnih vlog. Eden izmed mojih stripovskih junakov je tudi Puhko, navdih zanj sem dobil pri našem psu Alfonzu”. Kratek strip mu vzame približno pol ure skiciranja, obrobljanja in okoli 15 minut barvanja. “Včasih ideje priletijo kar same, drugič se moram fajn potruditi, včasih pa idej tudi zmanjka,” priznava nadebudni umetnik.
Kar ga zanima, poišče in se nauči sam
Kar ga zanima, poišče in se nauči samRisanje je tako Gašperjev glavni, ne pa tudi edini hobi. Igra v šolskem gledališkem krožku Tončka teater, sam se je začel učiti tudi klavirja, pa tudi košarko ima rad. “V šoli mi gre dobro, rad imam šport, slovenščino, zgodovino in geografijo, matematika pa ni ravno moj najljubši predmet,” priznava Gašper.
Stripe pa ne le rad riše, ampak tudi bere, predvsem stripe kot so Garfield, Mother Goose and Grim, Peanuts in seveda Zvitorepca. Njegovi vzorniki so tako Miki Muster, Walt Disney, Jim Davis in Charles M. Shultz. Sicer pa je Gašper radoveden in samoiniciativen, pravi samouk. “Kar me zanima, poiščem na spletu, na Youtubu in se naučim,” pravi Gašper in kar mimogrede nariše enega svojih stripovskih junakov.
Želimo, da vsak najde šport, ki ga veseli
Čebelje matice so dobili kar po pošti.
Satnice je treba previdno vstaviti v polovičarja.
Člani društva se radi spomnijo Dejana, ki je bil prizadevni član društva. Že kot štirinajstletnik se je vključil v prvo ekipo ŠD Mlinše in ji bil zvest vse svoje prekratko življenje, čeprav je kot mladinec igral pri Olimpiji, kot član pa pri Nogometnem klubu Zagorje. “Z organizacijo turnirja se mu želimo vsaj delno oddolžiti za vse, kar je naredil za Športno društvo Mlinše oziroma razvoj športa” pove Peter Trdin.
Domačini so na turnir zelo ponosni in le ta postaja v lokalnem okolju in širše vsako leto bolj prepoznaven in spoštovan. Zadnjih nekaj let se dogodka udeležujejo tudi prijatelji iz Omiša in tako postaja mednarodna zgodba. Sam turnir je po številu nastopajočih ekip, zadnja leta med 40 in 45 ekip v članski konkurenci, kar je več kot 700 nastopajočih, največji turnir v zasavski regiji in zagotovo tudi eden največjih, če ne največji v Sloveniji.
SORODNI ČLANKI:
