Okoli 13. ure po slovenskem času bo na prvem programu televizije slovenija prva tekma World Triathlon Series (WTS) v Abu Dhabiju. Tudi Trboveljčan Domen Dornik bo, menda izjemno pripravljen, pokazal, kaj zmore.
Kot zapišejo na spletni strani Triatlon Slovenija je Domen eden izmed glavnih slovenskih kandidatov za Olimpijske igre v Tokiu leta 2020. 25-letnik je decembra prejel tudi priznanj Triatlonec leta in ob tem povedal: “Nagrade sem izredno vesel in mi je v ponos, da mi je to uspelo v tako kratkem času. V Sloveniji se triatlon zelo razvija in tako močni kot sedaj še nismo bili, zato mi je nagrada še toliko večji kompliment ter hkrati odgovornost, da tudi v bodoče predstavljam Slovenijo in triatlon z odličnimi nastopi na mednarodnih tekmah.”
Pred dvema letoma smo v intervjuju Domna predstavili tudi mi, vas zanima, kaj je takrat dejal?


Vmes sem čakala, da bom naletela nanj v trgovini (ker se to v filmih velikokrat zgodi). Ali pa bi romantično prisedel zraven mene v vlaku. Seveda bi bila ob tem videti čudovito. Brala bi knjigo, se rahlo nasmihala, moja lica bi bila rožnata, sijoči lasje bi mi nežno padali po ramenih. Če sem ga kdaj dejansko srečala, se mi je v istem trenutku na licih spustil velik gnojni mozolj, moja lica so bila rožnata … in čelo in nos in brada tudi. Ob tej romantični priložnosti pa mi je uspelo blekniti tudi kaj izredno pametnega.
Potem pa je prišlo sporočilo. In sem se stopila. Se vsa nadišavila in na krilih ljubezni odšla s smotkom v kino. Ob tem velikem dogodku mi je prijateljica pošiljala borbene maile in sporočila: Nina, ne daj se! Nina, bodi to, kar si! Nina, danes je tvoj dan! Ne bit živčna! Nina, če ne bo šlo, si pa zapomni: je pač tup!
Nekaj časa sem Tomaža skrivala v svoji sobi, nakar je imel fant smolo in je uletel na družinsko praznovanje. Vsi so bili tam! Vsi! Res, da sem jih prej lepo, lepo prosila, naj se dostojno obnašajo (ker mojo družino je občasno potrebno spomniti na takšne zadeve), ampak ognjeni krst je dobro prestal. Še isti večer so ga v veži čakale zavozljane vezalke. Kar je pri nas znak, da je nekdo sprejet v družino. Na tem mestu bi rada povedala, da smo sicer popolnoma normalna družina.