Praznično vzdušje v Deželi pravljičnih nasmehov v Trbovljah so poleg dobrih vil in palčkov s košarami dobrih misli, pričarali mladi pevci in glasbeniki, ki so s pesmijo navdušili številne obiskovalce. V Deželo pravljičnih nasmehov, kjer svoje izdelke ponujajo tudi zasavski ustvarjalci, lahko vstopite še jutri dopoldan, sicer boste morali počakati vse do prihodnjega leta.
Fotogalerija:
Zagorski policisti so včeraj obravnavali kaznivo dejanje tatvine delov s parkiranega
tovornega vozila. Neznani storilec je odtujil akumulatorja in več orodja. Policisti še zbirajo obvestila.
Obravnavali so prometno nesrečo I. kategorije, kjer je udeleženec zapeljal z vozišča, pri tem pa je na vozilu nastala majhna poškodba. Vozilo in voznik sta izpolnjevala pogoje za udeležbo v cestnem prometu, skladno ZPrCP, zato so policisti odstopili od ogleda.
Obvestili so jih, da je bila pri tatvini v trgovini zalotena stranka in je zadržana pri varnostniku. Policisti so pričeli z zbiranjem obvestil, zoper osumljenega pa bo podana kazenska ovadba.
Prijeli so prijavo o prometni nesreči II. kategorije, ki se je zgodila pred dnevi, udeleženka, pa je zaradi bolečin naknadno iskala zdravniško pomoč. Policisti so zbrali obvestila od obeh udeleženih in bo zaradi naknadne prijave uveden prekrškovni postopek.
Policisti so bili napoteni na parkirišče, kjer je prišlo do prometne nesreče I. kategorije s pobegom. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznani voznik trčil v parkiran osebni avtomobil in odpeljal, ne da bi oškodovancu nudil osebne podatke in podatke o vozilu.
Neznani storilec je v nočnem času iz parkiranega vozila v Trbovljah odtujil okrasne pokrove in s tem lastnico oškodoval za 180 evrov.
Neznan voznik je v nočnem času na parkirišču v Trbovljah trčil v parkirano vozilo in s kraja odpeljal, ne da bi o tem obvestil lastnika vozila oziroma policijo.
“Že od nekdaj sem imela občutek, da moram ljudem, ki so v slabšem položaju kot mi, pomagati po svojih najboljših močeh. Ko sem videla, da iščejo člane za medicinsko- humanitarno odpravo na Madagaskar, sem se brez pomislekov prijavila,” pravi zobozdravnica Alja Črv.
Alja se s kolegi odpravlja na Madagaskar, kjer bo domačine reševala zobobola in jih učila skrbeti za zobe.
O odpravah je večkrat razmišljala že med študijem, a zaradi študijskih obveznosti ni imela možnosti za kaj takšnega. Alja končuje pripravništvo, zato je to priložnost, da gre lahko za tri mesece pomagati prebivalcem vasice Matanga, preden začne iskati zaposlitev kot zobozdravnica.
“Mislim, da bo to ena res posebna izkušnja, polna tako pozitivnih, kot tudi kakšnih negativnih občutkov, ki mi bo dala povsem drugačen pogled na svet. Verjetno mi bodo spomini na večino pacientov in ostalih tamkajšnjih ljudi ostali še dolgo zatem, ko bom nazaj v Sloveniji,” meni Alja, ki je prepričana, da to ne bo njena edina odprava.
Predvsem si želi, da bo iz odprave odšla z 
občutkom, da je naredila nekaj dobrega za paciente, ki jih bo zdravila.
“Pričakujem, da bo odprava precej naporna, tako fizično kot tudi psihično. Biti tri mesece povsem odmaknjen od preostalega sveta in bližnjih, je precej dolgo obdobje. Dnevi bodo dolgi in delovni, pogoji pa zelo skromni, tako za vsakodnevno življenje kot tudi profesionalno – ordinacija je daleč od tistih, ki jih vidimo pri nas. Vse to pa bo pozabljeno zaradi preprostih, hvaležnih in nasmejanih ljudi, zaradi katerih se bom vsak večer veselila novega dne,” je povedala.
Ko se vrne iz Madagaskarja, bo začela iskati zaposlitev kot zobozdravnica. “Delo v Zasavju je vsekakor ena izmed možnosti, ki bi jo z veseljem sprejela, če se ta pojavi.”
Hrastniški župan in trboveljska županja sta sestavila seznam, kaj bi želeli, da rudnik oziroma država brezplačno prenese na lokalno skupnost.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je direktor Rudnika Trbovlje Hrastnik Janez Žlak povedal, da sam s predajo premoženja nima težav, poiskati bo rešitev, podprto z zakonodajo. “Sam tega ne smem početi” je nadaljeval in pojasnil, da je želje oziroma seznam občin posredoval državi.
Naštete nepremičnine skupaj po cenitvi znašajo 2,1 milijona evrov. Bodo pa le te, tudi če jih občine dobijo zastonj, postale breme. Marsikaj bo potrebno obnoviti, sanirati, plačevati tekoče stroške in davek.
Prvi korak bo prenos nepremičnin iz rudnika na državo, a zato mora v istem znesku država rudniku zagotoviti sredstva. In tudi, če se bo to zgodilo, še ne pomeni, da bo država naredila brezplačen prenos, nam pojasni prvi mož rudnika.
Dedek Mraz se je že odzval povabilu Rdečega križa Trbovlje in 7. decembra v MCT obiskal in obdaril najmlajše.
V sodelovanju z občino Trbovlje, Mladinskim centrom in Društvom prijateljev mladine je dedek Mraz ob pomoči dobrih vil in palčkov obdaril 50 predšolskih trboveljskih otrok.
Na prireditvi so sodelovali tudi učenci Glasbene šole Trbovlje.
V slabem zraku, onesnaženem s PM10 delci, so se včeraj najbolj dušili v Ljubljani, na žalostnem drugem in tretjem mestu pa sta bila Zagorje in Trbovlje. Dnevne mejne vrednosti so včeraj bistveno presegale mejne vrednosti onesnaženja. Visoke koncentracije so posledica povečanih izpustov zaradi ogrevanja in neugodnih vremenskih razmer.
Tudi danes in v naslednjih dneh so napovedana preseganja dnevne mejne vrednosti PM10 v dolinah in kotlinah celinske Slovenije. Povišane ravni delcev bodo predvidoma vztrajale vsaj do nedelje, so napovedali na ARSO, kjer svetujejo, da se v teh dneh raje zadržujemo v zaprtih prostorih.
Tomaž Petek si kruh služi s poučevanjem, je visokošolski učitelj, docent za slovenski jezik. Veliko časa posveti svoji družini, nam je zaupal. Dela mu ne zmanjka, energija, ki jo izžareva na vsakem koraku, pa je gotovo dokaz, da skozi življenje hodi po pravi poti.
“Ko sem izvedel za to priznanje, sem bil vesel in počaščen; lepo je, ko te nekdo pohvali, izvzame iz množice in prepozna tvoj prispevek; to je tudi zahvala za trud, ki ga vlagam v pedagoško delo,” je prepričan Petek, ki velik poudarek daje tudi človeškim dejavnikom: spoštljivosti do študentov, dostopnosti, prilagodljivosti in življenjskosti.
“Dober pedagog mora imeti vnaprej znana jasna pravila dela, visoke, a realne zahteve, biti mora dosleden, strog, hkrati pa tudi sproščen in razumevajoč. Tak se trudim biti tudi jaz in mislim, da so to pri meni prepoznali moji študentje.”
Poleg poučevanja na fakulteti je Zagorjan polno zaseden še z lektoriranjem, sodeluje v lokalnih medijih, ocenjuje splošno maturo in še bi lahko naštevali.
Kaj pa počne v prostem času?“Prostega časa je malo. Sem poročen in oče treh otrok, starih 2, 7 in 9 let. Skušam biti veliko z družino, kar mi pomeni največ in mi daje tudi energijo, ki jo potrebujem za vse, kar počnem. Kdaj pa kdaj si vzamem čas tudi samo zase. Tudi to je potrebno, da lahko potem polno funkcioniram na vseh področjih, ki jih moram obvladovati.”
“Treba je misliti pozitivno in iz vsake stvari, tudi slabe, potegniti najboljše. Izvor naše sreče je v tem, da ne zahtevamo nič od jutrišnjega dne in da smo hvaležni za to, kar nam je dano v tem trenutku,” pravi Petek.
“Mar smo steklarji en mesec trdo delali za TET oziroma za državni Holding slovenskih elektrarn (HSE)? Ne razumemo sprenevedanja odgovornih TET in HSE in s tem države. Bomo res zaradi države Slovenije ostali brez težko zaslužene nagrade ob koncu leta? Bi sploh prišlo do poravnave v odškodninski tožbi zasavskih kmetov proti največjim onesnaževalcem v Zasavju, če ne bi bilo nas,” v imenu delavcev sprašuje predsednik sindikata Steklarne Hrastnik Ivan Kovačič, ki podpira steklarno, da ne odstopa od stališča, da ji mora TET vrniti 400.000 evrov.
“Mar smo steklarji en mesec trdo delali za TET oziroma za HSE?”
Miran Jerič
V krajevni skupnosti Steklarna in v občini Hrastnik so ne le razočarani, ampak ogorčeni nad sprenevedanjem in neodgovornostjo vodilnih v HSE, lastnikov TET, ki se izogiba vračilu 400.000 evrov odškodnine, ki jo je steklarna plačala namesto TET v odškodninski tožbi.
“Naša osuplost je še toliko večja, ker so vse dosedanje študije pokazale, da je bil TET največji onesnaževalec zraka v Zasavju, kar smo občutili tudi v Hrastniku. Nikakor ne moremo sprejeti, da se skuša breme preložiti na Steklarno Hrastnik, ki je s poplačilom višjega deleža želela dolgoletno zadevo zaključiti in preprečiti dodatne stroške,” sta v skupnem pismu zapisala hrastniški župan Miran Jerič in predsednik krajevne skupnosti Steklarna Adi Zaletel.
Kot pravijo v sindikatu, so zaposleni od leta 2010 skupaj z vodstvom trdo delali, in se odrekali, da so steklarno pripeljali iz rdečih številk in da 750 zaposlenih ni ostalo brez prihodnosti. S tem so se izognili socialni bombi v občini Hrastnik, saj kar 30 % zaposlenih v steklarni izhaja iz Hrastnika. “Ob tem steklarna in zaposleni vlagamo v ohranjanje okolja, kar potrjujejo tudi rezultati, ki kažejo znižanje vseh izpustov,” še dodajajo v sindikatu.
Občina Hrastnik še vedno ni sklenila pogodbe s koncesionarjem, ki naj bi upravljal z javno razsvetljavo v občini. Trenutno z javno razsvetljavo upravljajo kar sami.
Občina Hrastnik je po zadnjih podatkih za javno razsvetljavo porabila 671.303 kWh električne energije letno, stroški porabe so znašali skoraj 91.000 evrov, stroški vzdrževanja pa 13.000 evrov. Bodoči koncesionar naj bi se s pogodbo zavezal k ciljnemu prihranku, ki ga mora zagotavljati, to je 290.723 kWh/letno.
Postopek še (vedno) ni končan
Tomaž Sihur
Vodja oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe v občini Hrastnik Tomaž Sihur nam je maja letos povedal, da so v postopku podelitve koncesije prejeli eno izhodiščno ponudbo in da bodo v primeru uspešno izvedenega konkurenčnega dialoga lahko koncesionarja izbrali že julija.
Septembra je Sihur na naša povpraševanja o izbiri koncesionarja odgovoril, da so sklepna pogajanja predvidena v naslednjem tednu, nato naj bi sledila predložitev končne zavezujoče ponudbe. V začetku oktobra postopek še ni bil končan. Enako skop odgovor pa smo dobili tudi konec novembra.
