Po štirih dneh odprte ceste za Savo in prekinitive gozdarskih del na Dobovcu, bo danes petnajst čet osmo zopet postavljena zapora, nam je malo pred osmo zjutraj potrdil Marko Veršič, CGP-CP Novo mesto . V tem tednu naj bi začel veljati že nov urnik zapor, vendar odločba v tej smeri še ni bila izdana, zato danes velja že ustaljeni urnik.
Urnik zapor, ki trenutno še velja, najdete TUKAJ
Oče Rdečih revirjev, Branko Potočan, se v teh dneh zopet mudi v svojem rojstnem Hrastniku, saj so priprave na že 13. Rdeče revirje v polnem teku.
Plesalec, gibalec po duši, kot sam pravi, je vedno sledil intuiciji in delal to, kar ga je veselilo. To počne še danes. Močan vtis na njegovo delo ima otroštvo v Hrastniku, kamor se nostalgično in hudomušno vrača v svojih plesnih zgodbah. Zasavcem je pripeljal kulturni festival, v katerem vsaj enkrat na leto najboljše slovenske in tudi tuje predstave pridejo v naša tri mesta.
Kako se je začela zgodba s festivalom?
Začelo se je nekako s stanjem, kakršno je že bilo takrat in še je v Slovenije – da se glavna produkcija dogaja v Ljubljana, po mojem mnenju celo preveč. Sam kot ustvarjalec sem veliko teh projektov videl in ustvaril, sem jih pa pogrešal še kje drugje. In točno sem vedel, da bom najlažje uresničil idejo tam od kjer prihajam.
V zadnjih letih so vključene vse občine, ne le Hrastnik.
Od začetka festivala je 13 let, vse tri občine pa sodelujejo tretje leto. Na zasavskem nivoju se sicer še lovimo. Vedno začnemo konec maja, ko nam vremenske razmere dopuščajo velik del dogajanja zunaj. Življenje se mora odvijati zunaj in kar je le mogoče, pripravimo zunaj.
Kaj bi izpostavili na letošnjem festivalu?
Močna stvar bo inštalacija v rudniškem rovu Mateja Andraža Vogrinčiča, ki je že nekaj časa v svetovnem merilu zelo znan. Gre za intervencijo v prostor, v okolje. Postavitev bo v jami Ojstro v Hrastniku. Šlo bo toliko daleč v rov, da bo videti, kot da gre v neskončnost. Postavljene lopate bodo, svetlobni efekti – vsebina govori, da se kljub zapiranju rudnika tu da še vedno kaj početi.
Festival je namenjen določeni generacij?
Ne gledamo povsem tako, da bi vse blazno zadovoljili, hočemo pa za vse nekaj dati. V bistvu je za vse generacije v končni fazi. Imamo tudi za osnovnošolsko delavnico fizičnega gledališča – eden od pristopov je da se s šolo povežemo intenzivno in naredimo končni produkt. To je zelo dober moment, kjer se otroci naučijo in vidijo nove pristope dela. Mentorji pa se seznanijo z novimi načini dela.
Reciva še kakšno o vas. Kako bi opisali sebe, na kratko?
Uff, zdaj ste me pa našla. Enostavno bi rekel, da mi je gibanje v krvi. Umetnost je le eno polje, kjer sem se našel. Ves čas sem intiutivno sledil nekim stvarem. Delal sem vedno to kar me je veselilo in me je povleklo. Potem opaziš, da od tega že praktično živiš in si rečeš, zakaj pa ne bi tega še naprej počel. Ko vidiš, da je to blazno velika želja, potreba. Tako kot športniki ne morejo brez nečesa, tako je to. In pravzaprav sem športnik, gibalec. Ves čas moram nekaj počet.
Pred časom ste omenili, da je gledališče odličen kraj za izražanje norosti?
Ugotovil sem, da se da v gledališču izjemno dobro izražati. Norost recimo, vsak od nas rad počne kakšne neumnosti, le da eni to delajo bolj na samem, gledališče pa je širok kontekst, kjer si z neko dobro artikulacijo lahko privoščiš marsikaj. Naučiti pa se moraš nekega orodja, da ima vse to skupaj rep in glavo.
Kako vidite Zasavje?
Vedno rečem, da sem Zasavc in bi bilo brezveze to zanikat. Čeprav se po drugi strani strinjam, da se znajdeš in najdeš tudi tam, kamor greš.
Zasavje – tako kot je bilo hitro vzpostavljeno in je vse cvetelo, ni nihče razmišljal o prihodnosti. Ko sem še živel tukaj, je še vse bolj kot ne cvetelo. In se ni nihče o ničemer spraševal, ko pa se je pojavila osamosvojitev in bolj rentabilni načini proizvodnje in vse kar to povleče za sabo … Potem je pa še dodatno zadeve otežila kriza.
Kam v Zasavju bi peljali prijatelja iz tujine?
Rad pokažem tisto, kar drugje ni. Recimo, šla bi v rudnik, v steklarno, na katerikoli hrib – Mrzlica, Kal, Kopitnik, Kum …Pokazal bi mu dimnik, nato pa bi ga peljal še na kuro k Matkotu.
Poslovna ideja izdelovanja okusnih 'popsov' je trboveljske dijake zavihtela v sam vrh mladih podjetnikov.
Uspešno dijaško podjetje Košček nebes, ki so ga ustanovili dijaki trboveljske gimnazije in ekonomske šole, je preseglopričakovanja in dijaki so želi rezultate – veliko so se naučili in še dobro zaslužili.
Začeli so s 170 evri ustanovitvenega kapitala, ki so ga pretvorili v 134 delnic. Ob koncu projekta je vrednost posamezne delnice zrastla za zavidljivih 13 evrov. Na državnem tekmovanju 'Podjetje leta 2015' pa so prejeli 1. mesto za najbolj prodajan izdelek, 2. mesto za najboljše zaključno poročilo in še eno 2. mesto za najboljšo stojnico.
V projekt Junior Achievement Moje podjetje 2014/15 so se tokrat že drugič priključili trboveljski dijaki in se letos odločili za izdelovanje in prodajo slastnih 'cake popsov'.
Dijaki so začeli s poslovno idejo, ki so jo skozi proces finančnih planov, kupovanja delnic, proizvodnje in prodaje uresničili. Postali so pravi podjetniki, vložili svoj denar in na koncu še obogatili svoj vložek. Tisti, ki so bili na začetku pogumni in kupili več delnic so zaslužili več, manj pogumni manj.
Dijaki teorije ne marajo in tukaj je skrita v ozadje, izvemo od mentorice Zvezdane Lamovšek, trenirajo pa svoje komunikacijske sposobnosti, ustvarjalnost in pridobivajo prepotrebno samozavest.
Direktorica podjetja Košček nebes Sara Obreza, je ob zaključku svojega mandata, navdušena nad celotno zgodbo. Vsi smo se povezali, nam je povedala in nadaljevala: 'Strah me je bilo, da bom morala ukazovati, ampak so vsi vedeli, kaj morajo delati. Takoj, ko sem rekla delat, so vsi šli.'
Na vprašanje ali bi se še vključila v takšen projekt je odločno dejala: 'Takoj, brez premisleka!'
Mentorica Zvezdana Lamovšek je Košček nebes spremljala od začetka do konca, na vsakem koraku. Ponosna je na svoje dijake, ki so vložili veliko truda, še toliko več pa so se naučili. Projekt je namenjen spodbujanju podjetništva med mladimi in tako imajo možnost da v praksi in v resničnosti spoznajo, kako trg sploh deluje.
In kaj bo s Koščkom nebes sedaj, po koncu šolskega leta, smo vprašali mentorico? 'Glede na to, da res prihajajo ponudbe, se zna zgoditi, da se bo kakšna dijakinja s tem res začela ukvarjati' je izjavila ponosno.
Najbolj so rokave med vikendom zavihali trboveljski policisti, saj so v nočnem času obravnavali kar dva vloma. Nepridipravi so vlomili v skladišče in v vrtno uto.
Nekdo je ukradel mobilni telefon, kar šestkrat pa so ukrepali pri kršitvi javnega reda in miru. Zgodile so se tri prometne nesreče, pri katerih poškodovanih ni bilo, je pa kršitelj pri zadnji nesreči pobegnil.
V Hrastniku so policisti trikrat posegli v zasebni prostor, kjer so jih klicali zaradi kršitev. Obravnavali pa so še prometno nesrečo, brez poškodb.
Najbolj mirno je bilo v Zagorju – policisti so zabeležili eno prometno nesrečo ter kršitev javnega reda in miru na javnem kraju.
Stanovalci v blokih pogosto negodujejo zaradi urejanja skupnih površin. Pa ne gre le za košnjo trave, vsake toliko se kaj pokvari, je potrebno zamenjati …pa nikogar ni, ali pa je zanj potrebno odšteti velik znesek.
Novost, ki se je začela z mesecem majem se imenuje hišniška storitev. Prvi in edini v Zasavju so z njo začeli v podjetju Naše okolje, kjer so se, po besedah direktorice Alme Urbanija odločili, da bodo stanovalcem, ki jim upravljajo stavbe, ponudili hišnika.
Dosegljiv 24 ur na dan, 365 dni na leto. Poleg odzivov na klice, bo enkrat tedensko pregledal objekt in se po potrebi sam lotil vzdrževalnih del.
Da bi tudi v vašem bloku pripravni mojster poskrbel za košnjo trave, menjavo žarnic, popravilo ključavnic, ograj na stopnišču …se mora strinjati vsaj polovica vseh stanovalcev. Storitev gospodinjstvo stane 2 evra na mesec, nikakor pa ne gre pozabiti, da bo le ta še kako prav prišla pozimi, ko bo hišnik poprijel tudi za lopato in stanovalcem pomagal s čiščenjem pred vhodom in razbijanjem ledu.
Najcenejše upravljanje, pravijo. Preverite TUKAJ!
V trboveljskem podjetju Naše okolje želijo svojim strankam ponuditi največ, je odločno dejala direktorica: 'Dober upravnik je tisti, ki na dolgi rok pomaga zniževati stroške vodenja in upravljanja stavbe.' Na spletu so že pred časom odprli informacijsko središče, kjer ima stranka vpogled v svoje račune, prepričani pa so tudi, da je njihova storitev najcenejša na lokalnem trgu. Zato tistim, ki bodo upravljanje prepustili njim, podarijo cel mesec brezplačnega upravljanja.
Prispevek je oglasno sporočilo.
V soboto, 16. 5. 2015, smo imeli na Osnovni šoli Ivana Cankarja Trbovlje športni dan, in sicer druženje in gibanje v okviru akcije Šport-špas, druženje vseh generacij.
Aktivnosti so potekale prilagojene vremenu, tako smo del aktivnosti izvedli v učilnicah, šolski telovadnici in tudi na prostem. Žal je odpadlo gibanje v naravi, ker je ponagajal dež.
Zbrali smo se v šolski telovadnici in se razgibali ob plesu. Nato so učenci od 1. do 4. razreda odšli v učilnice, kjer so imeli pripravljene različne socialne igre, nekaterim so se pridružili tudi predstavniki Planinskega društva Kum Trbovlje in spregovorili o varnem pohodništvu.
Učenci od 5. do 9. razreda so v telovadnici tekmovali v zabavnih štafetnih igrah. Oblikovali so mešane skupine učencev, da je bilo tekmovanje bolj izenačeno in tudi zabavno.
Ob 10. uri smo imeli malico, pripravila jo je skupina učencev pod vodstvom mentorice, pekarna Žito pa nam je darovala kruh. Ponudili smo šolski med, maslo, domače marmelade in zeliščne napitke, ki so jih pripravili v Zasavskih lekarnah.
V sodelovanju s slovensko karitas smo v izvajanje športnega dne vključili Tek podnebne solidarnosti, udeležilo se ga je precej učencev, učiteljev in staršev. Trboveljski policisti so nam pomagali z varovanjem prehodov. Na stojnicah so se 
predstavili nekateri šolski krožki (turistični, čebelarski) in izvenšolske dejavnosti (socialno podjetništvo), planinci PD Kum Trbovlje so razstavili pohodno opremo, gospa Kirič iz Diabetološke ambulante Bolnišnice Trbovlje pa je merila krvni sladkor in vse zainteresirane izobraževala o pomenu zdrave prehrane in gibanja.
V telovadnici se je plesalo, žogalo in plezalo, igrala se je tudi odbojka, in sicer med učenci, bivšimi učenci, starši in učitelji. Na začetku prireditve nas je pozdravila gospa županja, na koncu smo podelili priznanja nekaterim udeležencem.
Vir: OŠ IC
Izvajalec gozdnih del je odstranil že okoli 600 kubikov lesa, so nam v petek sporočili s trboveljske občine. Dela so bila do danes ustavljena, saj je večja količina dežja ovirala že tako nevarno delo.
Na občini, prav tako tudi na Skladu (SKZG) vztrajajo, da je posek na Dobovcu izredno nevaren. 'Tudi če se dela v gozdu ne izvajajo, je kakršnokoli nekontrolirano gibanje po sečišču smrtno nevarno' poudarjajo na občini in ostajajo pri stališču, da kaj drugače kot 24-urna zapora ni mogoče. (Desno: fotografija izvajalca)
Pri svojem pa vztrajajo tudi na Dobovcu, kjer so prepričani, da bi cesto vsaj enkrat na dan lahko odprli, je pa res da bi morali imeti delovišče urejeno, posekane hlode zavarovane. To pa bi izvajalca oziroma lastnika gozdov stalo bistveno več, je prepričan predsednik KS Dobovec Marjan Jamšek.
Kaj je prav in kaj narobe. Vsaka stran vleče svojo zgodbo že od začetka. Nam je pa bralec iz Dobovca v soboto poslal fotografije ceste Šklendrovec, torej tiste, kamor naj bi se dobovški promet zaradi zapore preusmeril. Deževje je odneslo del ceste, poleg tega so na cesti luknje globoke tudi več centimetrov. Po tej cesti pa naj bi se vozili še mesec dni.
Med vikendom so se na Dobovec odpravili preveriti stanje tudi svetniki SDS Trbovlje, ki nad 'pobeglim' hlodom niso presenečeni: 'Nič čudnega, da se je pred kratkim hlod skotalil v dolino, saj je delovišče, kljub odprti cesti čez vikend, ostalo nezavarovano' so zapisali na svoji FB strani, zraven pa priložili spodnje fotografije:
Nov paket svežih podjetnikov začenja z uvajanjem. Se pa že zbirajo prijave za novih deset kandidatov, ki bo z uvajanjem pričelo v juliju.
S podjetniško idejo in njeno uresničljivostjo, podjetniškimi lastnostmi, znanjem, veščinami, izkušnjami in motiviranostjo je bilo najbolj prepričljivih sedem Trboveljčanov in štirje Hrastničani.
Ravno obratno kot v prejšnjih skupinah bo tokrat kar osem moških in le tri ženske. Njihove podjetniške ideje segajo na področja socialnega podjetništva, grafičnega oblikovanja, hrane in zelišč, proizvodnje glasben opreme, snežnih koles, servisnih dejavnosti.
Prvi delovni dan se jim začne 1. junija, svojo idejo pa bodo izpopolnjevali 4 mesece.
Regionalni center za razvoj obenem objavlja že četrti javni poziv za vključitev v program PVSP HRT. To je hkrati tudi zadnji javni poziv v tem koledarskem letu, razpisanih pa je deset zaposlitev za določen čas. Prijavijo se lahko brezposelni iz občin Hrastnik in Trbovlje, ki želijo uresničiti svojo poslovno idejo, glede starosti in izobrazbe pa omejitev ni.
Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za čas štirih mesecev, ki jih bodo v celoti namenili razvoju svoje podjetniške ideje in nabiranju znanj za lastno podjetniško pot. V tem času jim pripada minimalna plača in vsa nadomestila v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo. Usposabljanje se bo začelo julija, potekalo pa bo v Zagorju.
Rok za oddajo vlog se izteče v petek, 12. junija 2015, vsi potrebni obrazci, ki jih morajo prijavitelji izpolniti, pa so skupaj z razpisom objavljeni na spletni strani Regionalnega centra za razvoj www.rcr-zasavje.si. Dodatne informacije nudita Petra Kovač Smrkolj (telefon: 03-56-60-504; e-pošta: petra.kovac.smrkolj@rcr-zasavje.si) in Branka Jurman (telefon: 03-56-60-506; e-pošta: branka.jurman@rcr-zasavje.si). Vprašanja bo moč zastaviti tudi na treh javnih predstavitvah razpisa, ki bodo 28. 5. 2015 ob 13. uri in 3. 6. 2015 ob 9. uri v prostorih Zavoda RS za zaposlovanje v Trbovljah, 4. 6. 2015 ob 9. uri pa v prostorih RR centra v Hrastniku.
PVSP HRT je eden izmed ukrepov razvojne podpore za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje. Sredstva za njegovo izvajanje zagotavlja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki želi tako predvsem spodbujati nastajanje novih podjetij in delovnih mest.
Prispevek je oglasno sporočilo.
Ponedeljek, 25. maj 2015 ob 18.30 uri.
Srečanje članic bralnega krožka.
