01. 07. 2014

Državljanska lista trenutno že ima svojo zasavsko predstavnico v državnem zboru, a kot kaže Katarina Hočevar svoje mesto prepušča drugim. Zasavske barve DL bosta zastopala Zagorjan Kristijan Adamlje in Hrastničan Gregor Pajić.

Gregor Pajić

Zakaj ste se odločili za kandidaturo?
Spremembe je moč udejanjiti samo v primeru, če si v takšni poziciji, kjer lahko odločaš in o spremembah glasuješ. Na državnem nivoju to pomeni postati poslanec. V Hrastniku smo imeli poslance, ki so v DZ dvigovali roke, za govornico jih nismo videvali, predlagali niso veliko in pripomb niso imeli. Sam bom kot poslanec zahteval, predlagal, imel pripombe, pisal, tako kot delujem v lokalnem okolju. Kot novi obraz v državni politiki želim prispevati svojo energijo, izkušnje na gospodarskem in finančnem področju ter pogled v prihodnost tudi vsem državljanom.  V programu Državljanske liste sem našel vse odgovore na izzive gospodarske rasti in napredka, zato sem se odločil kandidirati za poslanca.

Kaj boste za Zasavje naredili, če boste prišli v parlament?
Zasavje potrebuje gospodarski zagon. Parlament naj sprejme takšno zakonodajo, ki bo do gospodarstva prijazna. Vse ostalo je posledica. Gospodarski zagon omogoča zaposlovanje ljudi, večjo kupno moč, večji standard in dobro za vse. Znižali bomo davčna bremena, spodbujali domače in tuje investicije, zagnali projekt hidroelektrarn na srednji Savi, poenostavili birokratske postopke, naredili vitko in učinkovito javno upravo, ustvarili pogoje za večje črpanje EU sredstev.

Kaj je največji problem Zasavja in kako ga rešiti?
Največji problem zasavja je brezposelnost, ki izvira iz popolne gospodarske zaostalosti. V Zasavju v 20 letih ni odprtih novih podjetij, ni ne tujih ne domačih naložb. Ob obstoječem razmišljanju vodilnih (z nekaterimi osamelimi izjemami) se bo stanje še poslabšalo. Kot poslanec se bom aktivno angažiral pri sprejemanju takšne zakonodaje, ki omogoča gospodarstvu lažje investiranje, zmanjšanje števila in skrajšanje birokratskih postopkov. Drugi največji problem so vodilni ljudje v Zasavju, ki kreirajo lokalno Zasavsko politiko. Nimajo sposobnosti dogovora in ne nastopajo kot predstavniki Zasavja ampak vlečejo vsak k sebi, posledice pa čutimo vsi v Zasavju. Primer je zasavska energetika. Zavzemal se bom za enoten zasavski nastop.

Kaj menite o onesnaževanju v Zasavju in kaj o brezposelnosti?
Vsakdo ima pravico do gospodarske aktivnosti, vendar ne na račun drugega. Živeti v čistem in zdravem okolju je ustavna pravica vsakega. Kot država ne smemo prilagajati zakonodaje in pravil posameznim podjetjem ampak moramo sprejeti takšno zakonodajo, ki velja za vse enako, saj delujemo v širšem evropskem prostoru. Nujna je neodvisna in stalna kontrola onesnaževanja in ne kontrola na način, da sama podjetja kontrolirajo sebe. Skrb za čisto okolje je skrb za zdravje nas vseh.

V Hrastniku v zadnjih 25 letih ni odprtih več kot treh podjetij, ki zaposlujejo več kot pet ljudi. Stanje brezposelnosti je več kot 20%. To pomeni, da obstoječa podjetja hirajo in propadajo, novih delovnih mest pa ni. Zato cele generacije odhajajo na delo v druge kraje ali se selijo iz Hrastnika. Zasavje in s tem tudi Hrastnik je potrebno odpreti za naložbe različnih podjetij, jim nuditi možnosti podjetniškega okolja in s tem zmanjšati brezposelnost. Volitve so vedno mejnik, kjer odločamo o ljudeh, ki zastopajo naše interese.
Glas za Državljansko listo je glas za gospodarsko rast, debirokratizacijo države in pogled v prihodnost.

Kristijan Adamlje

Zakaj ste se odločili za kandidaturo?
Namreč zelo se mi zdi pomembno, da v politični prostor začnejo vstopati resnično novi ljudje, z dobro energijo in strastjo do dela. Politične stranke so osnovni elementi demokracije in pomembno je, da smo kot državljani aktivni v političnih strankah. Sam član stranke Državljanska lista, kamor sem se vključil na povabilo gospe Katarine Hočevar in sem tudi predsednik občinskega odbora Državljanska lista Zagorje ob Savi.  DL je sodobna stranka, kjer je svobodno razmišljanje in svobodno delovanje zelo poudarjeno. DL je mlada, zagnana ekipa, ki jo vodi izkušen in moder gospodarstvenik gospod Bojan Starman. Z veseljem kandidiram kot zasavski predstavnik Državljanske liste in  delujem kot podaljšek stranke DL v Zasavju. S svojo kandidaturo želim sporočiti, da je v teh časih potrebno  vstopati v politiko in v ta prostor prenesti nove ideje in dobro energijo, predvsem pa želim spodbuditi moje sovrstnike, predvsem tiste, ki znajo voditi projekte, da nemudoma vstopijo v slovensko politiko s svojim znanjem in veščinami osvežijo ta prostor.

Kaj boste za Zasavje naredili, če boste prišli v parlament?
V parlamentu se bom prizadeval za razvoj v smeri napredka na treh področjih:

Nove gospodarske dejavnosti in razbremenitev gospodarstva
V parlamentu se bom priključil ekipam, ki bodo pripravljale svežo, stimulativno zakonodajo za slovensko gospodarstvo. Gre za zmanjšanje prispevkov, zvišanje neto plač, fleksibilnejši trg dela in ustvarjanje še bolj prijaznih pogojev za novo nastajajoča podjetja. V Zasavju bom sodeloval s podjetij, organizacijami, aktivnimi posamezniki in v sodelovanju z njimi lobiral, prenašal ključne informacije in  povezoval ljudi.

Povečanje proizvodnje na malih kmetijah in povečevanje trga za domače kmetijske proizvode
Povezal se bom z odgovornimi za področje kmetijstva in si zelo močno prizadeval za pripravo zakonskega ozadja, ki bo spodbujalo  proizvodnjo na malih kmetijah in davčno razbremenilo kmetijske pridelovalce. Odpraviti je potrebno tudi celo vrsto birokratskih ovir in ukiniti številne prestroge predpise.

V Zasavju bom sodeloval z že obstoječo mrežo kmetij, ki jih združujem v programu Pridelano doma na način, da bomo skupaj pripravili predloge in ukrepe za razvoj in poučevanje produkcije malega kmetijstva. Vsekakor pa se bom povezal tudi z odgovornimi službami za kmetijstvo v Zasavju z namenom, da izzive kmetijstva rešujemo skupaj – to pomeni relacija: država – občina – kmetije.

Za pravične avtorske pravice in več možnosti zaslužka domačim glasbenikom
Zagotoviti več finančne, socialne, infrastrukturne in distribucijske pomoči in spodbude domačim glasbenim ustvarjalcem. Poglobil se bom v zakonodajo o avtorskih pravicah in si z vsemi močmi prizadeval, da se denar iz avtorskih pravic, ki ga danes v večini pobere »elita« slovenske glasbene scene enakomerno in bolj pravično prerazporedi med vse ustvarjalce.

Kaj je največji problem Zasavja in kako ga rešiti?
Največji problem Zasavja je po mojem mnenju apatičnost, strah, nezaupanje in vdanost v usodo. Gre za generalno slabo vzdušje, ki je po mojem mnenju rezultat političnega in korporativnega kriminala, zastarelega razmišljanja in političnega kadrovanja. Na vodstvenih položajih primanjkuje znanja, veščin, strasti, predvsem pa veselja do dela. Vodstvene pozicije morajo prevzeti profesionalci, ljudje z vizijo in pravo energijo – na tak način lahko to rešimo.

Kaj menite o onesnaževanju v Zasavju in kaj o brezposelnosti?
Zasavje je prečudovita kulturna krajina. Smo regija treh mestnih središč, ki jih obdajajo prelepi hribi zasavskega podeželja. Moje mnenje je, da je potrebno zasavska mesta dobro povezati z domačim podeželjem. Izboljšati internetne povezave, pretok ljudi in blaga med mestom in podeželjem. Na našem podeželju  je potrebno odpirati nova delovna mesta, nova zelena podjetja, več energije in dela vložiti v kmetijsko dejavnost, predvsem v visoke tehnologije na podeželju, izboljšati turistične programe. To so usmeritve, ki so po mojem mnenju ključne.  

V Zasavju moramo odpirati nove trajnostne gospodarske dejavnosti in tako začeti procese preoblikovanja Zasavja v regijo, ki jo napaja trajnostno gospodarstvo.

V Zasavju je od nekdaj prisotna težka industrija, ki smo jo nekaj še ohranili in s tem tudi veliko delovnih mest. Na tem področju menim, da je potrebno naše znanje in energijo vlagati v visoko – tehnološke rešitve pri sanaciji okolja. Pripraviti projekte, poiskati investicije in vzpostaviti tehnološke rešitve za zmanjšanje emisij onesnaževalcev.
O brezposelnosti

Potencialna nova delovna mesta so v obstoječih gospodarskih dejavnostih, ki jih moramo razbremeniti, okrepiti in razširiti. Velike možnosti so v kmetijstvu, v kulturi in umetnosti, tudi v privatnem izobraževanju, v nevladnih organizacijah in v visoko tehnoloških in informacijskih tehnologijah ter seveda v evropskih projektih.
Nova delovna mesta bomo lahko hitro in učinkovito odpirali s profesionalnim pristopom, dobrimi projekti in odličnim kadrom.