Pasoš ali potni list, debel je cca. pol centimetra, ko ga dobiš. Sedaj po desetih dneh na Kitajskem je “obnucan” in debel le še en milimeter. V življenju nisem bil tolikokrat pregledan kot tu, za kepco sladoleda pasoš, za v metro pasoš, za na avtobus pasoš, za v WC pa presenetljivo ne, torej tam, kjer ga najbolj serjemo pa ne. Neodgovorno. Nekje lahko nastaviš samo svoj obraz, da te skenirajo, nekje pa poleg vsega vzamejo še prstne odtise. Kamere pa itak povsod.
Se v vsej svoji veličini že prvi dan … izgubil
Peking. Trg nebeškega miru in Prepovedano mesto. Marmor, kipi, rože in ogromno ljudi. Tu sem nastopil v vsej svoji veličini in se že prvi dan izgubil. Klic črevesja je bil bliskovit, je pa že bolje biti izgubljen kot sredi belega dne posran. Lovro me je preko telefona usmerjal, ampak moja orientacija in najina različna položaja sta naredila svoje. No, končalo se je srečno. Našel me je vodič, zagabil sem mu je posel turističnega delavca. To je bila njegova krstna kitajska tura, upam, da ne zadnja. Obvlada kitajščino, fejst fant je. Ima pač smolo, tako kot drugi, da je naletel name.
Kot dobri poznavalci Azije smo se že prvo noč v Pekingu lahko sprostili v karaoke klubu in se dodobra spoznali z žurerji naše skupine in s Poljaki in Korejci, ki so bili že veselo razpoloženi. Norooo, da bolj noro ni moglo biti, vse do trenutka, ko je malo eskaliralo, ker je “naš” (beri: Lovro) pri polaganju rok premagal Poljaka, ki je poraz težko prenesel. Konec dober vse dobro, tako je tudi bilo.
Zjutraj po prvi prekrokani noči pa obisk enega od sedmih čudes sveta. Pohod na eno od atrakciji, zaradi katere je vredno obiskati to deželo. Ogromni arhitekturni dosežek stare civilizacije, ki je viden iz vesolja. Veliki kitajski zid. Ko stopiš na njega se zdiš kot majhna opeka, iz katerih je sestavljen. Ko se sprehajaš po njem, si preprosto moraš vzeti čas zase in vdihniti njegovo veličino, se ustaviti na njegovem obrobju in prosto opazovati, zaužiti njegovo magnitudo.
“Kar zijal sem in se odmaknil od ostalih, tudi Lovro in Lili, pa tudi ostali iz skupine so si vzeli čas vsak zase in malo pomeditirali.”
Z neverjetnimi občutki smo se usedli na gondolo in odpeljali v dolino. Program po Kitajski je natrpan iz dneva v dan ogledi in selitve, iz zidu direktno na nočni vlak v mesto Xian. Na vlaku pa prva slovenska veselica, seveda v bifeju. Repertoar je bil mednaroden, prevladovale so seveda naše in hrvaške, malo refrena, potem pa na lalalala do konca. Žalostno, kako malo besedil poznamo. Še najbolj nam je šla Šivala je deklica zvezdo in Počivaj jezero v tihoti, kar pa niti ni bilo tako slabo, precej simbolike je bilo v tem, opevali smo rdečo zvezdo, saj smo vendar na Kitajskem.
V Xianu smo si ogledali največje arheološko odkritje 20. stoletja, nahajališče vojščakov Terracotte. Več kot 6000 različnih glinenih figur vojščakov v naravni velikosti je tu počivalo 2000 let. Po naključju jih je odkril nek kmet, sedaj se z izkopaninami ukvarjajo arheologi.
Naslednje jutro smo se s kolesi vozili po 14 km dolgem obzidju, jaz sem skoraj ponorel, ker sem bil za na kolo prestar, a je vodič ponaredil zapisnik dokumentov v mojo korist. Kolesa, verjetno če iz časa dinastije Ming so se pod Lovrotovo težo kvarila, tri je zamenjal, a na koncu prišlepal do mene, ker je crknil tudi moj. Popoldan prosto, spanje in že avtobus v največji narodni park Zhangjiajie, kjer si ogledujemo igro narave z erozijo, prehodimo 999 stopnic, da lahko pokukamo skozi nebeško okno, potem po najbolj modernih tekočih stopnicah skozi goro na njen vrh. Na žalost nam je vreme v parku malo nagajalo in je megla zakrivala najlepše poglede.
Ali se nam bo uresničilo?
Sedaj pa že gremo bolj proti jugu in vsi upamo na kratke hlače. Ali se nam želje uresničijo izveste v naslednjem delu poročanja s Kitajske.
Če bi na kratko opisal prvi del potovanja bi zgledalo takole; pridemo, razpakiramo, gremo v sobe, se dobimo pred recepcijo, gremo na oglede, pofotkamo, hitro nekaj pojemo in popadamo kot mrtvi … tempo za afriške maratonce. Samo to ne velja za vse, pikanterijo bom objavil v drugem delu zapisa, ko bom strnil vtise, pregledal fotografije in še od koga izvedel kaj, kar sam ne vem.
