Ura je deset do šestih zjutraj. Na ekranu na stolu pred menoj piše, da je do Bruslja še eno uro in pol. Zapustili smo Afriko, smo nekje nad Sredozemskim morjem.
Urednica Neža se me načrtno in verjetno v dogovoru s strokovnjaki želi znebiti. Kar ji ni uspelo do sedaj, je poizkusila danes – v ponedeljek, 22. 6., ob 17.01, ko
Zagorje, Dunaj, Bruselj, Nairobi. Dolga in naporna pot podprta s 150 kg prtljage, ki smo se jo z največjim veseljem znebili čisto na koncu poti. Šolske potrebščine, učni pripomočki in
Vnukinja je našla moj dnevnik. Tam do leta 2000 sem ga pisal dokaj vestno, seveda samo dogodke, ki niso preveč intimni. Tistih s pijanskih pohodov po bivši Jugi pa nisem
Zato, ker si želijo, da delo nadaljujete. Vse je tako fajn narejeno, da so vsi zadovoljni in bi bilo škoda da se dela kar ustavijo. Ker pa ste od foha
Očitno sem se preveč razvadil, preveč dobrega naužil. Nič več ni tako kot je bilo na začetku. Morda sem “sladico” prehitro pojedel. A kaj ko nisem vedel, kje naj začnem,
V nekaterih zadevah so Kitajci sto svetlobnih let pred nami, nekje pa še v srednjem veku, ampak zagotovo nas prehitevajo po levi in desni. Najbolj me je presenetila neprijaznost ljudi.
Pasoš ali potni list, debel je cca. pol centimetra, ko ga dobiš. Sedaj po desetih dneh na Kitajskem je “obnucan” in debel le še en milimeter. V življenju nisem bil
A vsaka zgodba ima dve plati, cena pa je visoka. »Ne tako, to moraš drugače, glej, da boš pravi čas, ne biti predolg in še nekaj podobnih “groženj” s strani
Končno Vietnam. Odisejado poti sem že opisal, pristali smo v Hanoju, se namestili v hotelu in juriššš novim dogodivščinam naproti. Bom malo preskočil dogajanje in pojasnil neko pomembno zadevo, ki
Niti ne vem kje, ampak nekje, na nekem plakatu sem videl tisto skalo v morju na njej pa par borovcev. Čudovita slika, ki se mi je vtisnila v spomin. Na
Sedem let je minilo od izdaje prve pesniške zbirke “KNJIGA, ki čas teR IME hrani”. Sandi Ritter je sicer najbolj poznan kot dolgoletni lastnik zagorskega lokala Fejst pub, kjer ni
