
Tokratni zapis je drugačen. Kot je drugačna tudi odprava.
Ooooo kuk fajn. Travme, kako začeti blog so odpadle. Je kar šefica (Neža) poskrbela in me presenetila in sporočila skoraj teden dni prej … “blog bo v sredo”, pa še

Ooooo kuk fajn. Travme, kako začeti blog so odpadle. Je kar šefica (Neža) poskrbela in me presenetila in sporočila skoraj teden dni prej … “blog bo v sredo”, pa še

Ko sem se pred nekaj leti upokojil, sem mislil, da je vsega hudega konec. A glej ga zlomka po imenu Neža. Saj veste, urednica ZON-a, ki jo bom prijavil Varuhu

Jaz ne vem, kaj vpliva na tiste cifre, ki naj bi bile število klikov ali ogledov bloga, ki ga pišem. Sumim urednico. ampak ko jo vprašam, mi tako zapleteno odgovori,

Z Lovrotom sva bila skupaj v Vietnamu in Indiji, toliko raznih situacij je bilo, v katerih se sam ne bi znašel, da si nisem predstavljal da bi lahko na takšno

V nekaterih zadevah so Kitajci sto svetlobnih let pred nami, nekje pa še v srednjem veku, ampak zagotovo nas prehitevajo po levi in desni. Najbolj me je presenetila neprijaznost ljudi.

Pasoš ali potni list, debel je cca. pol centimetra, ko ga dobiš. Sedaj po desetih dneh na Kitajskem je “obnucan” in debel le še en milimeter. V življenju nisem bil

Ko sem bil v Maleziji smo zapustili hotel opoldne, šest ur čakali na prevoz do letališča tam smo se po dveh urah spokali na avion za Dubaj. Po osmih urah
![Hrabri mišek: V Gangesu sem iskal očiščenje, dobil pa drisko in "razsvetljenje" [foto]](https://zon.si/wp-content/uploads/nc/2025/10/sandi_ritter_blog_indija-e1759320983720.jpg)
Žal kri ni voda, moj alter ego me premaguje kot po tekočem traku, realnost je povsem drugačna. Kot kak bik rinem iz nesreče v nesrečo iz konflikta v konflikt. Vsi tisti

Končno Vietnam. Odisejado poti sem že opisal, pristali smo v Hanoju, se namestili v hotelu in juriššš novim dogodivščinam naproti. Bom malo preskočil dogajanje in pojasnil neko pomembno zadevo, ki

Niti ne vem kje, ampak nekje, na nekem plakatu sem videl tisto skalo v morju na njej pa par borovcev. Čudovita slika, ki se mi je vtisnila v spomin. Na

Spim, oziroma spal sem. Vsak dan, tam okrog dveh sem nevaren sam sebi in morda tudi komu drugemu, ker … ker mi veke pokrijejo oči, noge postanejo telečje in ne