Leta 2023 je zasavska regija veljala kot najmanj razvita v Sloveniji. Višina BDP (bruto domači proizvod) na prebivalca je na primer v Osrednjeslovenski regiji znašala 2,7-krat toliko kot v Zasavju. Kar poenostavljeno pomeni, da je bila v letu 2023 na prebivalca vrednost opravljenih storitev, narejenih izdelkov in prodaj manjša kot v ostalih enajstih slovenskih regijah. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je včeraj poudaril, da podatek pomeni, da je bilo Zasavje v letu 2023 na isti ravni kot osrednja Slovenija pred 23 leti.
Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj
Navedeno je eden izmed razlogov, da je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) včeraj v Zasavju organiziralo podpis prvega dodatka k dogovoru za razvoj regij. “Pri odločanju, kam naj gremo, je prevladalo spoznanje, da je dobro, da gremo v regijo, ki je po indeksu razvitosti najslabše razvita v Sloveniji. To je simbolično – v Zasavju se dogaja tudi kar precej pozitivnih stvari. Želimo pa pomagati, da se dvigne na raven regij, za katere se šteje, da so bolj razvite,” nam je povedal Jevšek in dodal, “želimo si, da bi Zasavje iz premogovništva prešlo v tiste industrijske dejavnosti, ki imajo visoko dodano vrednost in bodo pomenili kvalitetno življenje in delo.”
Podpis dodatka k dogovoru za razvoj regij – kaj to sploh pomeni?
Marko Funkl, predsednik Razvojnega sveta zasavske regije
Predsednik razvojnega sveta Zasavje Marko Funkl, ki je včeraj z ministrom podpisal dogovor, nam je pojasnil, da gre za prvi paket projektov v obdobju do 2027, v katerega spada sofinanciranje urejanja vodovodov in kanalizacij ter izdelava celostne prometne strategije za regijo. Več o tem v naslednjih dneh na www.zon.si. Sicer pa je Funkl poudaril, da se mu zdi prav, da podpisi potekajo znotraj regij in ne samo v glavnem mestu. Razvojni sveti regij se namreč že dlje časa borijo, da bi povečali vlogo regij tudi na način, da bi država poskrbela za drugačno delitev finančnih sredstev. “Zasavje za turizem ne dobi denarja, tudi za kulturo zelo malo. Mi pa že nekaj časa opozarjamo, da bi bilo bolj smiselno v vsako regijo nameniti znesek, ki bi ga lahko namenili v projekte, kjer bi se izkazala največja potreba.”
 Pri dogovoru za razvoj regij v Zasavju gre za uresničevanje Regionalnega razvojnega programa tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir v regiji ter tudi viri financiranja. Poenostavljeno – je realizacija programa, ki se sklepa za obdobje štirih let in vključuje projekte, ki so ključni za razvojni preboj in razvojno specializacijo zasavske regije. |
Anja Šerc, direktorica RRA Zasavje
Da pa za ta dogodek ministrstvo ni izbralo Zasavja samo zato, ker velja za najslabše razvito regijo, je prepričana direktorica Regionalne razvojne agencije Zasavje Anja Šerc. “Verjamem, da je regija tudi dober zgled, kako črpa sredstva državnih in evropskih razpisov in izbira prave projekte. Kar je posledica sodelovanja med občinami in drugimi deležniki. Prav tako je Zasavje po kakovosti življenja na šestem mestu v Sloveniji, pri kazalniku občutka varnosti celo na prvem.” Sicer pa za razvoj v najmanjši slovenski regiji vidi še mnogo priložnosti, v razvojni agenciji pa se bodo trudili prepoznati potrebe prebivalcev in razpise, ki so pripravljeni za črpanje in investiranje ter jih med seboj povezovati. Še naprej bodo raziskovali trende in smernice strategij in razvojnih načrtov na ravni države in Evropske unije ter iskali projekte, ki bodo krepili lokalno odpornost in hkrati pospeševali rast in razvoj regije.
Tudi na ministrstvu že “kujejo” načrte za naprej
MKRR je v letu 2023 v okviru Sklada za pravični prehod za Zasavsko regijo objavilo dva javna razpisa in do konca lanskega leta je bilo na podlagi navedenih razpisov odobreno sofinanciranje štirih projektov v skupni višini dobrih 13.000.000 evrov. Za projekt Poslovna cona Rudnik Hrastnik so dodali še poldrugi milijon evrov. Na koncu pa nam je minister povedal še, da so znotraj kohezijske politike do leta 2027 že sprejeli novo uredbo, v kateri se ponuja možnost investicije v cenovno dostopna stanovanja. “Investitorji trenutno vlagajo v večja mesta, kjer je tudi dobiček večji. Če se bomo skupaj z lokalnimi skupnostmi zavzeli, bomo s pomočjo te novosti lahko zagotovili stanovanjske enote za mlade družine, ki bodo potem ostajale v regiji. S programi, ki jih izvajamo, pa jim bomo lahko zagotovili še dobra delovna mesta.”
Sorodni članki:
Kam bodo šli milijoni – se bodo, tokrat prvič, morali dogovoriti štirje župani
