Odgovore sta po Trbovljah zbirala Anuša Nučič Ledinek in Tim Pintarič.
Eni imajo namesto klime ventilatorje, privoščijo si kakšen sladoled in kaj še?
VIDEO
@zon.si_zasavskenovice Kako Trboveljčani “prenašajo” vročino❓️ #novice #zon #trbovlje
Na dan, ko bi Ladko Korošec praznoval 106. rojstni dan, so se ob njegovem spomeniku v Zagorju zbrali tisti, ki skrbijo, da spomin na svetovno znanega opernega pevca ne zbledi. Dogodek je v ponedeljek, 3. avgusta, pripravila Fundacija Ladka Korošca.
Predsednik fundacije Janez Lipec je zbrane popeljal v leto 1920, ko se je pri Koroščevih v Zagorju kot peti fant rodil Ladko. To je bilo za slovenski prostor prelomno obdobje, zaznamovano s koroškim plebiscitom, Rapalsko pogodbo in priključitvijo Prekmurja. Med takšnimi zgodovinskimi premiki se je začela življenjska pot enega največjih slovenskih opernih pevcev.
O Korošcu kot umetniku in človeku je spregovoril njegov sorodnik Marko Košir. Avtor 550 strani obsežne knjige Ladko Korošec – življenje umetnika. V njej je zabeleženih kar 2.785 pevčevih nastopov. Od prvega januarja 1944 v ljubljanskem gledališču do zadnjega aprila 1987 v Sevnici.
Toda Koroščeve veličine po besedah avtorja knjige ne kažejo samo številke in veliki odri. »Ladko Korošec je bil umetnik svetovnega slovesa, a tudi dober človek. Odzval se je vsakemu vabilu – v šolo, na vas, kamorkoli so ga povabili, je našel čas, da je zapel s svojim nepozabnim glasom,« je poudaril. Zbrane je pozval, naj spomin nanj ohranjajo tudi v prihodnje, saj si je to več kot zaslužil. Župan Matjaž Švagan je ob tem spomnil, da je imela kultura v 730-letni zgodovini Zagorja vedno pomembno mesto.
V podkast studiu se je z nami pogovarjal Toni Fakin – poklicni gasilec z mnogimi nazivi in skladovnico zgodb o intervencijah s srečnim in tudi nesrečnih koncem. Z nami je delil tiste naj… odzive na klice na pomoč. Katera intervencija je bila do zdaj največja? Kaj pa tista, ki si jo bo zapomnil za vedno?
In ta je privabila solzo v njegove oči in v oči voditeljice. Ni bil v službi. Šel je le v trgovino. In na koncu pomagal ponesrečencu v prometni nesreči. Vse do operacijske sobe ga je držal za vratno žilo in zaustavljal krvavitev. Nato pa …
“Ni lahko priti do poklica gasilca,” prizna Fakin. Ampak pravi, da ga ne bi zamenjal. Da se splača. “Toliko, kolikor daš, dobiš še malo več nazaj.”
Trboveljčan je zaposlen v PGD Trbovlje – mesto, hkrati pa še predsednik Gasilske zveze Trbovlje in regijskega sveta Zasavske gasilske regije, član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenija in psihološki zaupnik. Tako je, tudi gasilci se soočajo s težkimi situacijami na terenu in potrebujejo nekoga, ki se bo z njimi o tem pogovoril. Kako to izpeljejo, Fakin pove v pogovoru.
Sledite tudi zgodbi Petra Goleta:
PODKAST o 6 metrih na sekundo, “ukradeni” deski in vrednotah, ki izginjajo
Komunala Trbovlje je prepovedala uporabo pitne vode za nenujne namene. Prepoved velja za uporabnike vodovodnega sistema Čeče, vse do preklica.
Pred slabim tednom smo preverjali, kako je z oskrbo z vodo po zasavskih komunalnih podjetjih. Iz komunale v Trbovljah so takrat sporočili, da težav s samo oskrbo za zdaj (še) ni in da je poziv k varčevanju predvsem preventiven. Občanom so priporočili, naj omejijo predvsem zalivanje vrtov in polnjenje bazenov, saj so prav pri tem zaznali povečano porabo. Le nekaj dni pozneje so se razmere očitno še poslabšale.
Po novem je na območju, ki se oskrbuje iz vodovodnega sistema Čeče, prepovedano zalivanje vrtov, zelenic in drugih površin, pranje vozil, dvorišč in cest ter polnjenje oziroma dopolnjevanje bazenov. Prepoved velja tudi za pranje objektov in druge dejavnosti, pri katerih se porabljajo večje količine pitne vode. Kot pravijo, naj vodo uporabniki uporabljajo izključno za pitje, pripravo hrane, osebno higieno in druge nujne gospodinjske potrebe.
Če porabe ne bodo zmanjšali, bodo zapirali dele omrežja
Na komunali opozarjajo, da bi neupoštevanje prepovedi lahko prineslo še ostrejše ukrepe. Če se poraba pitne vode ne bo ustrezno zmanjšala, bodo zaradi zagotavljanja osnovne oskrbe primorani začasno zapirati posamezne odseke vodovodnega omrežja oziroma uvesti redukcije dobave vode.
K racionalni in odgovorni porabi pozivajo tudi vse druge uporabnike javnega vodovoda na območju občine Trbovlje. Čeprav zanje prepoved za zdaj ne velja, naj tudi sami omejijo uporabo pitne vode za nenujne namene.
Sušno obdobje sicer povzroča težave tudi drugod po Zasavju. Komunala Hrastnik je že prejšnji teden sporočila, da zaradi zmanjšane količine vode v zajetjih le s težavo zagotavlja normalno vodooskrbo, in občane pozvala k varčevanju. O težavah so poročali tudi iz Radeč.
Nizka gladina Save, ki je ponekod razkrila večje dele rečnega dna, je v zadnjih dneh pritegnila veliko pozornosti. Ob tem so se pojavila tudi ugibanja, ali so za nenavadno podobo reke morda krive hidroelektrarne ali gradbišče na območju med Zidanim Mostom in Radečami.
Toda vzrok za nizko Savo niso ne hidroelektrarne ne omenjeno gradbišče. Kot pojasnjujejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje, gre za širše nizkovodne razmere, ki so zajele velik del države in tudi sosednje države. Glavni razlogi so pomanjkanje padavin, visoke temperature, povečano izhlapevanje ter že pred tem slaba namočenost porečij.
Hidroelektrarne na Savi so večinoma pretočnega tipa. Njihovo delovanje lahko povzroči dnevno nihanje gladine dolvodno od objektov, ne vpliva pa bistveno na povprečne dnevne ali mesečne pretoke. Tudi lokalna dela ob reki ne morejo pojasniti nizkih pretokov, ki jih trenutno beležijo na številnih slovenskih rekah.
Sava še nikoli ni bila tako nizka: V Litiji spet lahko vidite ostanke starega lesenega mostu
Pol manj vode kot običajno
Pretoki Save in Savinje so konec julija izrazito podpovprečni. Srednji julijski pretok Save v Litiji po letu 1990 znaša 99,1 kubičnega metra na sekundo. V prvih 27 dneh letošnjega julija je znašal le 52,4 kubičnega metra na sekundo – torej skoraj polovico manj od dolgoletnega povprečja.
Še večja razlika je na Savinji v Laškem. Dolgoletno julijsko povprečje znaša 26,4 kubičnega metra na sekundo, letos pa so v prvih 27 dneh julija izmerili povprečno le 8,93 kubičnega metra na sekundo.
Kljub temu leto 2026 za zdaj ni rekordno. Najmanjši julijski srednji mesečni pretok Save v Litiji po letu 1990 so izmerili leta 2022, ko je znašal 39,3 kubičnega metra na sekundo. Savinja v Laškem je bila julija najmanj vodnata leta 2003, ko je mesečno povprečje znašalo 6,41 kubičnega metra na sekundo.
Nazadnje tako nizko pred štirimi leti
Podobne ali še izrazitejše julijske nizkovodne razmere so v Zasavju beležili v letih 1993, 2003, 2007 in 2022. Na posameznih rekah so se pojavile tudi v nekaterih drugih letih.
Sava bi se lahko še znižala
Če se bo vroče in večinoma suho vreme nadaljevalo, ARSO pričakuje nadaljnje počasno zmanjševanje pretokov. Na širših odsekih Save bi se lahko gladina znižala še za okoli pet centimetrov, na ožjih pa tudi za več kot deset. Na Savinji pričakujejo znižanje do približno pet centimetrov.
Nizke reke sicer niso le slovenska posebnost. Podobne oziroma ponekod še izrazitejše razmere beležijo tudi v drugih delih alpske regije ter srednje in južne Evrope.
Popolna zapora ceste je predvidena na lokalni cesti Izlake Čemšenikod priključka Dolšina do priključka Zgornji Prhovec in JP 982701 (Loke – Zgornji Prhovec)zaradi sečnje dreves ob lokalni cesti.
Obvoz je možen po lokalni cesti LC 480011 Zagorje – V Zideh (Zagorje – Čemšenik – Trojane), ali po LC 480051 Loke pri Zagorju – Zaloka. Intervencijski dostop do naselja Zgornji Prhovec bo vzpostavljen po cesti JP 982703 (Loke – Došina).
Zapora naj bi se izvajala od torka, 4. 8. 2026 do petka, 7. 8. 2026 med 6. in 14. uro.