Če sta novinarki ZON-a Maruša in Neža v prejšnjih delih govorili o delu v uredništvu in pripravi prispevkov, bosta v naslednjih epizodah “razgalili” sebe. “Tole je veliko težje kot sem si mislila,” je povedala novinarka Maruša Mohar, ki se je postavila v vlogo intervjuvanke. “Po navadi sem jaz tista, ki sprašujem druge. Zdaj vidim, kako je biti v njihovi koži.” In če se je najprej spraševala, koga bi sploh to zanimalo, se je na koncu opogumila in se predstavila vsem, ki želijo videti, kdo firbca po Zasavju. “Na koncu je pošteno, da tudi oni spoznajo mene.”
Daily Archives
12. 02. 2026
Včeraj je v Trbovljah potekala občinska seja. Na njej so očitki in nestrinjanja z javnimi objavami župana povsem zasenčili sprejete sklepe. Po tem ko je trboveljski župan Zoran Poznič predstavil tekoče poslovanje občinske uprave, so se imeli možnost s predlogi in vprašanji oglasiti še svetniki in svetnice.
Najprej očitki o prikrivanju, nato še o izmikanju odgovorom
Občinske seje so javno objavljene. Še pred sestankom so na spletni strani občine na voljo dnevni red, sklepi in dokumentacija, na podlagi katere svetniki sprejemajo odločitve. Prav tako se da najti vprašanja članov občinskega sveta in odgovore občinske uprave. Ampak ne za tokratno – februarsko sejo. Med dokumentacijo, kjer so objavljene pobude in vprašanja svetnikov, je še ta trenutek moč najti odgovor občine na svetniška vprašanja Jožeta Pustoslemška. Ne pa tudi vprašanj in dokumentov, ki jih ta prilaga. Tako so javno objavljeni odgovori na neznana vprašanja. Včeraj je na seji Pustoslemšek to izpostavil in dodal, da imajo občani Trbovelj vso pravico videti tudi vprašanje in priloge. “Zakaj to prikrivate javnosti?” Občina se je na to odzvala z besedami, da so po zakonu dolžni osebne podatke zakriti. Pustoslemšek že od afere izbora novega direktorja Komunale Trbovlje leta 2017 (TUKAJ) natančno spremlja poslovanje družbe.
Tokrat si je pogledal pogodbo o zaposlitvi sedanjega direktorja trboveljske komunale Janeza Žlaka. In kot pravi, je za zakritje občutljivih osebnih podatkov poskrbel že sam, zato dejanj občinske uprave ne razume. Glede pogodbe pa iz komunale odgovarjajo, da je sklenjena povsem zakonito.

Jože Pustoslemšek, svetnik Občine Trbovlje
V nadaljevanju je besedo prevzela še Jasna Kramar. Zanimajo jo podatki o občinskih projektih. “Ne morem pa mimo županove objave glede odziva občine na javno pismo bivšega župana Bogdana Baroviča, v katerem sprašuje, ali je šlo pri kulturni prireditvi za predvolilni shod.” Kot je poudarila, v odzivu niso jasno odgovorili na vprašanje. Ne glede na vse očitke, kaj je kdaj kdo rekel, so včeraj na občinski seji le sprejeli nekaj odločitev.
Svetniki in svetnice so se strinjali s programom opremljanja zemljišč na Lakonci, spremembo cene za storitev pomoč na domu ter s postavljenimi pogoji glede gradnje stanovanjskega bloka na Savinjski cesti. Več o tem bomo zapisali v naslednjih dneh na www.zon.si.

Razpisali so nadomestne volitve
Februarja je občina Trbovlje razpisala nadomestne volitve v svet krajevne skupnosti Klek. Ker za izvedbo teh skrbi občinska volilna komisija, so na seji sprejeli sklep, s katerim določajo njihova nadomestila za opravljeno delo. Volitve bodo potekale 12. aprila med 7. in 19. uro. Odprti bosta dve volišči, in sicer v Domu Tončke Čeč in šoli na Sveti Planini. Predčasno bo glas možno oddati 8. aprila v občinski upravni stavbi.
Sorodni članek:
Posnetki občinskih sej v nekaterih zasavskih občinah izginejo po volitvah
Litijski karneval že več kot 180 let prepleta tradicijo, druženje, humor in satirično ogledalo aktualnim problematikam. Tako so lahko v vseh teh letih skupine maškar na zabaven način prikazale vse nesmisle domačih in tujih politikov in njihovih odločitev. Kot pravijo organizatorji, je letošnja tema “obljube, laži in klobase” še posebej aktualna, saj smo v letu volitev. “V tem obdobju kandidati običajno volivcem natrosijo obilo obljub, laži in klobasajo vsepovprek. Litijski karneval je bil vedno pred časom, zato smo organizatorji trdno prepričani, da se bodo skupine znale poistovetiti z letošnjo temo in nam napovedati cvetočo prihodnost.”
Litko bo od župana oblast prevzel že danes
Tako pustno obdobje že skoraj dve stoletji v Litiji razpira vse karte. “Pri nas je ta čas vedno bil in bo tudi v prihodnje ostal politična satira, kar je edinstveno v slovenskem prostoru. Naše pustne skupine znajo vsako leto odlično naplest svoje zgodbe okoli aktualnih tem in na hudomušen način poiščejo res izvirne rešitve na vse probleme.” Organizatorji tako naštejejo teme nekaj zadnjih let, pri katerih so maškare našle prave izhode iz zagat: z vlakom v prihodnost, inflacija odpoklicanih, konec energetske krize – samo megla je meja, litija airways. Pri vseh so šeme našle luč na koncu tunela in dodobra nasmejale gručo zbranih gledalcev. In tudi – kar je tudi namen- spodbudile k razmisleku …
Prav danes, na debeli četrtek, bo Litko oziroma princ karnevala, kot mu pravijo organizatorji, od litijskega župana Francija Rokavca prevzel oblast. “Pri tem mu bo pomagal Trump – osvoboditelj Venezuele, osvajalec Grenlandije in rešitelj, ki zemljevide riše kar s flumastrom. Tokrat je na vrsti Litija. In ker je ravno prav razpoložen – še Šmartno. Župani? Ti so zanj nepotreben strošek.” Trumpu bodo na sobotnem karnevalu sledili njegovi zvesti vazali in, kot se spodobi, zvesta žena Melania. Kaj več pa ne bodo izdali – naj do sobote ostane skrivnost, pravijo pripravljavci karnevala.

Tudi dež jih ne bo ustavil
Tradicionalna litijska povorka bo iz Valvasorjevega trga na pot, na katerem bo obiskovalcem odpiral oči in spodbujal k pravi meri kritičnosti, krenila v soboto, 14. februarja, ob 15. uri. Letos je po podatkih članov organizatorske ekipe iz Turističnega društva Litija Mateje Šteferl in Ernesta Mrzela prijavljenih kar 20 ekip. “Tega smo organizatorji zelo veseli. Večinoma skupine maškar prihajajo iz Litije in ostalega Zasavja. Najdejo se tudi takšne iz drugih krajev Slovenije.” Kot prejšnja leta se bodo pustovanju pridružili tudi orači, pokači in kurenti. Napovedan dež jih ne bo ustavil. Konec koncev je ravno slabo vreme tisto, ki ga preganjajo. Torej, škornje na noge, dežnik v roke in na veselo pustno rajanje. Cilj so letos prestavili pred športno dvorano.

Najboljše skupine pa v Litiji čakajo tudi denarne nagrade v višini 300, 500 in 700 evrov. Skrbno jih bo ocenjevala izbrana komisija, gledalci pa bodo lahko glasovali za svojega favorita, ki bo prejel 200 evrov. Rajanje se bo s karnevalskim plesom v športni dvorani nadaljevalo ob 20. uri. Maškare bodo zabavali skupina Kingston, ansambel Viža in DJ Berny. Vstop bo prost.
Sicer pa bodo s pustno zabavo v Litiji začeli že ob 10. uri. V dvorani bodo pripravili živ-žav. Za pravo mero zabave bodo poskrbeli Alenka Kolman, šola plesa Aleksandre Košir, kurenti, napihljiva igrala in otroški gokarti na pedala.
Fotografije: arhiv ZKMŠ Litija
Sorodni članek:
Trboveljska Gimnazija in ekonomska srednja šola (GESŠ Trbovlje) Zasavcem in drugim omogoča izobraževanje v programih ekonomski tehnik in gimnazija, kjer imajo tudi športni oddelek. Dijakom omogočajo mednarodne izmenjave in prakso v tujini preko Erasmus+ programa. A to ni tisto, kar jih dela posebne. Dijaki v obeh programih imajo možnost povezovanja z lokalnim gospodarstvom in drugimi organizacijami. S tem pa, kot poudari ravnateljica Jelena Keršnik, povezujejo teorijo s prakso. Bodoči ekonomisti tako v četrtem letniku ustanovijo podjetje, s katerim sodelujejo z zasavskimi organizacijami. Gimnazijcem to možnost ponujajo preko izbirnega interdisciplinarnega tematskega sklopa (ITS). “Kar se naučijo pri različnih predmetih, uporabijo v svojih raziskovalnih oziroma avtentičnih nalogah. Pri tem lahko sodelujejo tudi z ustanovami v lokalnem okolju ali širše. Dijaki tako spoznajo, da je znanje, ki so ga pridobili tekom šolanja, zares uporabno.”
Direktorica trboveljskega podjetja bo idejo predstavila ministrstvu
Majhnost je v Trbovljah velika prednost
GESŠ se glede na število dijakov in zaposlenih šteje med majhne šole. A v Trbovljah so to obrnili sebi v prid. “Letos našo šolo obiskuje 327 dijakov, zaposlenih je okoli 30 učiteljev. To pa nam daje možnost, da se bolje poznamo, kot na velikih šolah. Hitreje opazimo težave, lažje priskočimo na pomoč. Prizadevamo si, da se tako dijaki kot zaposleni dobro počutimo v svojem delovnem okolju.” Odprta in pravočasna komunikacija je tista, na katero stavi ravnateljica. In pri tem izpostavi še pomembno vlogo spoštovanja. “Zaposleni na šoli si prizadevamo, da bi bili zgled pravega načina komuniciranja. Smo spoštljivi, razumevajoči, kljub temu pa postavimo meje, kjer je to potrebno. Zavedamo se, da so naši dijaki mladi odrasli ljudje, nekateri že polnoletni, drugi malo pred tem. Če imajo volilno pravico in vozniški izpit, so sposobni odločanja in so pripravljeni prevzemati tudi odgovornost za svoja dejanja. Pomembno je, da jih z lastnim zgledom naučimo prevzemanja odgovornosti in spoštovanja do soljudi.”
Obe prednosti trboveljske srednje šole sta kot dejstvi prepoznali tudi dijakinji tretjega letnika ekonomskega tehnika Kaja Grgurevič in Anuša Nučič Ledinek. “Presenetilo me je, kako veliko praktičnega pouka imamo. Delamo iz dejanskih primerih iz življenja. Ustanavljamo učna in dijaška podjetja, skozi katera se res veliko naučimo,” poudari Anuša. Medtem pa Kaja doda še korektne odnose. “Tu res nisi samo številka. S profesorji se da res vse dogovoriti. Poznajo nas, opazijo, če je kaj narobe, in so pripravljeni pomagati. To mi je všeč.”

Kaja Grgurevič in Anuša Nučič Ledinek
Sošolci, a tudi prijatelji
Dobre odnose, tako v razredu kot tudi z zaposlenimi, izpostavita tudi njuna sošolca Alem Smajić in Gal Hernavs. “Z učitelji se da pogovoriti o vsem, so zelo razumevajoči,” kot prednost šole izpostavi Gal. In medtem ko mu je ekonomija všeč že odkar pomni in je vedel, da se bo vpisal na to šolo, so začetki srednješolskega izobraževanja pri Alemu drugačni. Sprva se je vpisal na drugo šolo in po nekaj dneh ugotovil, da ni zanj. “Tako sem prišel na GESŠ, kjer so me sošolci in učitelji že takoj zelo lepo sprejeli. Presenetilo me je, da učitelji pri komuniciranju niso samo formalni, ampak preprosti in človeški.”

Gal Hernavs in Alem Smajić
Našim sogovornikom je všeč tudi to, da je šola blizu njihovega doma. Vsi so namreč Zasavci. GESŠ v Zasavju ponuja vse, kar ponujajo tudi druge šole v Sloveniji, a je hkrati blizu mladim Zasavcem. Keršnik našteje, da imajo njihovi dijaki na voljo različne obšolske dejavnosti. “Pokrivamo kulturo, šport, literarno izražanje, poleg angleščine ponujamo še možnost učenja francoščine in nemščine. Ponujamo kombinacije vseh izbirnih maturitetnih predmetov splošne mature. Dijaki se lahko udeležijo raznih tekmovanj, lahko obiskujejo kemijski in matematični krožek, imamo zelo uspešen debatni klub z najuspešnejšimi debaterji v državi. Organiziramo ekskurzije, mednarodne izmenjave, omogočamo opravljanje prakse v tujini. Imamo zbor in šolsko glasbeno skupino … Smo majhni, a ponujamo ogromno.”
Bližina doma še ena kljukica
Hkrati pa ravnateljica poudari, da okoli 90 odstotkov njihovih dijakov prihaja iz okoliških občin. “Tako ne izgubljajo dragocenega časa s prevozi.” Eden takšnih je tudi Jazz Christopher Lapass, ki obiskuje prvi letnik programa ekonomski tehnik. Spregovorili smo z njegovo mamo Matejo Lapass, ki pravi, da njen sin ceni predvsem jutranji čas. “Zbudi se zgodaj, potem pa si zase vzame jutranje ure. Na šoli so tudi zelo razumevajoči za morebitne kasnejše prihode k pouku.” Tudi njegova zgodba je podobna Alemovi. Po nekaj dneh obiskovanja druge šole, je ugotovil, da ni zanj in se prepisal na GESŠ. Pri tem Mateja pohvali odzivnost zaposlenih na trboveljski srednji šoli, ki jim je prestop omogočila zelo hitro in brez dodatnega stresa. “Zdaj je tu zelo zadovoljen. Sama pa moram omeniti dobre odnose in komunikacijo s starši. Razredničarka mojega sina je ena najbolj srčnih in toplih oseb, kar sem jih spoznala.” Zadovoljna je tudi s prijaznostjo ostalih služb, predvsem pa, da dijake obravnavajo zelo individualno.

Mateja Lapass
No, učenci osmih in devetih razredov osnovnih šol se bodo o zgoraj zapisanem lahko že ta vikend prepričali sami. Na GESŠ namreč pripravljajo informativne dneve. Za obiskovalce bodo v petek, 13. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 14. februarja, ob 9. uri pripravili vpogled v vsakdan šole. “Želimo, da nas spoznajo takšne, kot v resnici smo.” Po uvodni predstavitvi šole in njenih posebnosti bodo lahko obiskali pouk v različnih učilnicah in na lastni koži začutili, kako na GESŠ poteka dan. Z dijaki se bodo lahko tudi pogovorili in od njih iz prve roke izvedeli tisto, kar jih o šoli najbolj zanima.
K vpisu na šolo, kjer dijaki dobijo znanje, ki v življenju pride prav, vabijo tudi dijaki:
@zon.si_zasavskenovice Si predstavljaš, da že v srednji znaš upravljat podjetje❓️👉 #srednjasola #gess #podjetnistvo #zasavje #zon @Neža Šabanovič Grmše @marusamo4 @TrbovljeRolePlay @Trbovlje trac🥷🏼
GESŠ je lani praznovala 80 let obstoja v Zasavju:
Prispevek je oglasno sporočilo.
Leta 1996 je zasavska območna enota Gospodarske zbornice Slovenija objavila prvi poziv k prijavi novitet in s tem začela spodbujati inoviranje v regiji. “Ideja je nastala v času zapiranja rudnikov in razmišljanja o novih razvojih. Prav inovacije lahko povečajo konkurenčnost podjetij in s tem tudi regije,” je povedala direktorica zasavske zbornice Tjaša Polc. Kasneje se je poziv razširil tudi v druge regionalne zbornice in nazadnje na celo Slovenijo. Polc je prepričana, da podjetja znajo svoje zaposlene spodbujati k razvoju novosti in s tem povišati svojo dodano vrednost.
Zasavska podjetja in druge organizacije so v treh desetletjih na razpis prijavile že 658 inovacij, pri katerih je sodelovalo skoraj 2000 inovatorjev. “Te so bile na splošno zelo uspešne na natečaju. Veseli nas, da pri tem ne gre samo za tehnološke, ampak tudi za družbene inovacije.” Spomnimo, lani je na razpis svoje dijaško podjetje Talia prijavila Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje in se kot edina, ki gradi vključujočo družbo, uvrstila med 54 najboljših v Sloveniji.
Zasavci so kot edini v Sloveniji v svojo inovacijo vključili družbo
Zasavsko podjetje lani med 10 najboljšimi
Trboveljske dijakinje so na nacionalni ravni najboljših inovacij prejele srebrno priznanje. Med deseterico najboljših pa se je uvrstilo še eno zasavsko podjetje. Za novo hibridno regenerativno peč je zlato prejela Steklarna Hrastnik. “Naj povem, da so podjetja iz Zasavja že prej na nacionalnem nivoju uspešno zastopala regijo.” Skupaj so lani svoje inovacije državi predstavili 4 kandidati. Od tega so srebrno priznanje domov odnesli še inovatorji podjetja Tevel, bronasto pa ETI Elektroelement.
Izlaška tovarna ruši mite – več kot 30 poklicev pod eno streho
Zasavska gospodarska zbornica tudi letos že sprejema prijave inovacij, ki jih bo najprej ocenila komisija v regiji, nato se bodo najboljše predstavile še v konkurenci iz celotne Slovenije. “Če ste že ustvarili nekaj, kar presega običajno ali če ste mnenja, da lahko svet naredite boljši z nečim, kar ste izumili v garaži, kleti, delavnici, podjetju ali organizaciji – potem je to vaš razpis,” so pozvali inovatorje. Na razpis se lahko prijavijo gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki in inovatorji ter druge organizacije z območja Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije. Pogoj je le, da je bila ali pa bo njihova novost prvič vpeljana na trg ali uporabljena v procesu dela v obdobju od začetka leta 2024 do 31. marca letos. “Naj si bo to aplikacija, material, tehnologija, produkt, proces, storitev, trajnostna rešitev ali kaj drugega novega …”
Inovacije ustvarjajo varno prihodnost
Kot prejšnja leta je zbornica tudi letos določila rdečo nit razpisa. Tokrat je to geslo “inovacije ustvarjajo varno prihodnost”. V ospredje tako postavljajo rešitve, ki s sodobnimi tehnologijami in novimi pristopi prispevajo k varnejši prihodnosti ljudi ali pa prehranske, tudi kibernetske varnosti. Prijave bodo preko obrazca, ki je objavljen na spletni strani Zasavske gospodarske zbornice, zbirali še do 3. aprila. V začetku junija bodo, letos v Hrastniku, podelili priznanja za najboljše.


