Novinarji pišemo, vi berete – a zdaj vas resno sprašujemo:
Novinarji pišemo, vi berete – a zdaj vas resno sprašujemo:

Zasavske občine mlade spremljajo že od srednje šole naprej. S štipendijami, nagradami in spodbudami, ki jim pomagajo dokončati študij, seveda z željo, da bi se “vrnili domov”.
Med zasavskimi občinami največ sredstev za štipendije namenja Občina Trbovlje. Od leta 2020 do oktobra 2025 za občinske štipendije skupaj zagotovila več kot 88.000 evrov.
V Trbovljah vsako leto razpišejo sedem občinskih štipendij, število prejemnikov pa je odvisno od števila prijav. Višina štipendije znaša 15 odstotkov minimalne plače, s možnostjo dodatka za učni uspeh. To pomeni, da uspešni študenti prejmejo nekoliko višji znesek.

Na občini poudarjajo, da so štipendije pomemben del prizadevanj za zadrževanje mladih v lokalnem okolju. »Z občinskimi štipendijami želimo mladim omogočiti, da lažje dokončajo študij in se po zaključku izobraževanja vrnejo v domače okolje. To ni le finančna pomoč, ampak tudi naložba v prihodnost občine,« pravijo na Občini Trbovlje.
Med trboveljskimi štipendisti so najpogosteje študenti zdravstva, gradbeništva, informatike, strojništva, biologije in predšolske vzgoje, saj občina pri izboru upošteva tudi deficitarne poklice, ki jih vsako leto posodablja na predlog komisije občinskega sveta.
Tudi Hrastnik ima podoben sistem, čeprav nekoliko manjšega obsega. Od leta 2021 do danes je občina za štipendije namenila 51.000 evrov, medtem ko je bilo v proračunu za to obdobje predvidenih skoraj 66.000 evrov.

Štipendije prejmejo dijaki in študenti s stalnim prebivališčem v občini, ki niso zaposleni in ne prejemajo drugih štipendij. Višina štipendije znaša približno 15–17 % bruto minimalne plače, dodeli pa se za obdobje enega šolskega ali študijskega leta z možnostjo podaljšanja ob rednem napredovanju.
V Hrastniku se kandidati izbirajo po socialnem statusu, učnem uspehu in deficitarnih poklicih, pri čemer občina ohranja nespremenjen seznam obrtnih poklicev oziroma ga spreminja glede na potrebe lokalnega okolja. »Med prosilci izstopajo študenti filozofske fakultete, ekonomije, varstvoslovja in pedagoških ved,« pravijo.
Občina Zagorje ob Savi nima klasičnega občinskega štipendijskega sistema, temveč sredstva namenja preko Štipendijskega sklada dr. Janeza Drnovška, v katerega vsako leto prispeva 6.000 evrov. Ta denar je namenjen predvsem otrokom iz socialno šibkejših okolij.
V Obrtno-industrijski coni (OIC) Lakonca, ki naj bi bila do konca leta 2027 na novo komunalno urejena, občina Trbovlje prodaja dva sklopa zemljišč. Prvega v velikosti dobrih 23.000 kvadratnih metrov, drugi se razprostira na območju 7.000 kvadratnih metrov. Oba sta bila letos že predmet javnega zbiranja ponudb za odkup, a se nanj ni odzval nihče, so pojasnili na občini. Prodajalec tokrat parcele podjetjem, ki bi tam gradili objekte za njihovo dejavnost, ponuja “s popustom”.
Spomnimo, nova OIC Lakonca bo nastala na območju nekdanjih rudniških zemljišč pod Bukovo goro. Občina je iz Sklada za pravični prehod dobila 10 milijonov evrov, s katerimi bo zapuščene površine komunalno opremila. Kako so junija izbrani izvajalci uradno začeli z delom, smo zapisali v prispevku: Prvi bagri so že zaplesali na Lakonci.

Pri tem je nekaj površin že rezerviranih za gradnjo, druga so na voljo za nakup. Tokrat sta to omenjena sklopa, za katera lahko podjetja na občino že pošljejo svojo ponudbo za odkup. V drugem poskusu prodaje za večji sklop zemljišč lastnica pričakuje skoraj 405.000 evrov, kar je 45.000 evrov manj kot septembra. Cenejši je tudi manjši sklop. Za 7.000 kvadratnih metrov tokrat občina pričakuje vsaj 125 tisočakov, 14.000 evrov manj kot v prvem poskusu prodaje.
Ponudbe podjetij, ki so zainteresirani za nakup, bo občina zbirala do 11. novembra. Že naslednji dan jih bodo javno odpirali, po potrebi opravili še dodatna pogajanja in nato točkovali. Tako ne bo nujno, da bo zemljišča kupilo podjetje, ki bo ponudilo najvišjo odkupnino. Občina je kot pomembno merilo izpostavila tudi bonitetno oceno podjetja in vrsto dejavnosti, ki jo bodo opravljali na površini pod Bukovo goro. Ocenjevalci bodo več točk namenili tistim, ki imajo v načrtu izvajati naložbe s področja digitalnih rešitev in umetne inteligence, proizvodnjo inovativnih in trajnostnih materialov, trajnostno proizvodnjo hrane ter razvoj pametnih energetskih in okoljskih rešitev, produktov za trajnostno mobilnost in kreativne industrije.
Na območju OIC Lakonca, kjer naj bi občina v naslednjih letih poskrbela za nove ceste, pločnike, kolesarske poti ter vodovod, kanalizacijo, elektroinštalacije, je nekaj graditeljev že znanih. Tam naj bi Dewesoft postavil Mesto akrobatov, interes za gradnjo sta izkazali tudi družbi Amtec.PRO in Herz. Občina pa med posebne pogoje novim kupcem parcel, ki se bodo pridružili že znanim, nalaga tudi obvezo pridobitev gradbenega dovoljenja za poslovne objekte do septembra leta 2030. Če ga ne bodo pridobili, si jemlje pravico, da zemljišče odkupi nazaj.
Občina bo naslednje leto uresničila 8 predlogov svojih občanov
Sodelavko oziroma sodelavca, ki bo opravljal delo višjega svetovalca za okolje in prostor, iščejo na zagorski občini. V ta namen so na svoji spletni strani objavili javni natečaj, na katerega se zainteresirani lahko prijavljajo še do ponedeljka po podaljšanem vikendu.
Občina bo izbranemu kandidatu ponudila mesto na oddelku, kjer bo lahko samostojno opravljal zahtevnejše naloge s področja urejanja prostora, okolja, stanovanjskega urejanja, energetike in drugih. Kot primernega pa se bo moral izkazati s primerno izobrazbo. Delodajalec pričakuje najmanj visokošolsko strokovno ali univerzitetno izobrazbo z naravoslovno smerjo in vsaj 5 leti delovnih izkušenj. Na občini so pod pogoje za zaposlitev zapisali še znanje slovenskega jezika ter opravljena strokovni izpit iz upravnega postopka in usposabljanje za imenovanje v naziv. Sicer pa se lahko prijavi tudi kandidat brez omenjenega izpita in usposabljanja. A, če bo z občino podpisal pogodbo o zaposlitvi, ju bo moral opraviti v zakonsko določenem času.
Kdor se bo odločil kandidirati za delovno mesto, lahko svoj življenjepis skupaj z izjavami pošlje na Občino Zagorje do 3. novembra. Kaj bo moraj izjavljati? Da izpolnjuje zahteve glede pričakovane izobrazbe in delovnih izkušenj. Prav tako bo moral jamčiti, da je slovenski državljan, ki obvlada uradni jezik ter da ni bil obsojen oziroma trenutno ni obtožen naklepnega kaznivega dejanja. V izbirnem postopku bo delodajalec presojal njegovo usposobljenost na podlagi prejetih dokazil ter po potrebi opravil razgovor oziroma pisni preizkus.
Z izbranim kandidatom bodo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Njegova plača naj bi za začetek znašala okoli 2.400 evrov bruto.
“Po dnevu spomina na mrtve v Sloveniji ostane izjemno velika količina odpadnih nagrobnih sveč. Po porabi teh na prebivalca je bila Slovenija dolgo celo prva v Evropski uniji. Vsako leto namreč porabimo med 16 in 18 milijonov nagrobnih sveč, kar za seboj prinese več kot 2000 ton odpadka,” so pojasnili na hrastniški komunali, kjer so se vključili v posebno akcijo. V njej bodo skušali svoje uporabnike ozaveščati o odgovornem ravnanju z odpadki na pokopališču.
Količina tega plastičnega odpadka se je novembra vidno povečala tudi v Hrastniku. Če so septembra prevzeli okoli 680 kilogramov odpadnih sveč, so jih oktobra že preko 1.600, novembra se je teža teh povečala na 2.380 kilogramov. Skupaj so od septembra do konca leta v Hrastniku prevzeli 5.800 kilogramov sveč, ki so ostale le še kot odpadek.
V Trbovljah je lani količina teh v mesecih od septembra do decembra dosegla skoraj 10.000 kilogramov. Največ v novembru, in sicer skoraj 3.000 kg. So pa opazili, da v zadnjih letih količina odpadnih sveč postopoma upada. “Vsako leto se zmanjša za 300 – 500 kilogramov. Trend upadanja opažamo že daljše obdobje, pripisujemo pa ga večji ozaveščenosti občanov o zmanjševanju odpadkov ter vse širši uporabi trajnih in elektronskih sveč,” so sporočili iz Komunale Trbovlje. Enak trend v zadnjih letih opažajo tudi v Litiji in Zagorju, kjer mesečno količine odpadkov sicer ne spremljajo. Kot so nam sporočili iz Zagorja, razlog tako kot Trboveljčani pripisujejo večji ozaveščenosti ljudi ter večji ponudbi alternativnih izdelkov. “Tudi akcija Manj svečk za manj grobov je veliko prispevala k ozaveščanju o vplivu teh odpadkov na okolje.”

Kot so še pojasnili na hrastniški komunali, želijo ljudi spodbuditi k odgovornemu ravnanju, saj klasične sveče vsebujejo PVC plastiko, ki se težko reciklira in onesnažuje okolje. “Obiskovalce pokopališča želimo spodbuditi k razmisleku o trajnejših oblikah obeleževanja spomina na umrle. To bi lahko bile rože v lončkih, naravne ikebane, manjše število sveč.” V kolikor se jim vseeno ne morejo odreči, pravijo na komunali, naj bodo le-te steklene z možnostjo menjave vložkov, lesene sveče ali eko-sveče brez PVC plastike. “Skupna družinska sveča ima lahko večjo simbolno vrednost kot deset plastičnih.”
So pa tudi podporniki ekološko – humanitarne akcije Manj svečk za manj grobov, ki se je začela prav v Zasavju (KLIK). “Njihovi predstavniki imajo vsako leto pred 1. novembrom stojnico na pokopališču Dol. Z odgovornim ravnanjem lahko pokažemo spoštovanje tako do pokojnih kot tudi do žive narave in prihodnjih generacij.”
