Društvo kmečkih žena in deklet Hrastnik letos obeležuje tridesetletnico delovanja. Prostore, ki obsegajo tudi kuhinjo, si z drugimi društvi delijo v Večgeneracijskem centru (VGC) Dol pri Hrastniku. Veščine priprave tradicionalnih dobrot članice z veseljem prenašajo tudi na mlajšo generacijo. Delavnice izvajajo z otroci v osnovnih šolah; za Miklavža, recimo, so pekli piškote, ki so jih otroci oblikovali in nato okrasili. Sodelujejo tudi s hrastniškim Sožitjem – skupaj si pripravijo pojedino, ki jo na koncu seveda tudi preizkusijo.
Ključno je povezovanje lokalne skupnosti
Ker je povprečna starost članic 75 let, večinoma izvajajo aktivnosti, prilagojene starejšim – telovadbo, recimo. “Starejši lahko telovadimo tudi na stolu, vse se da,” pove Erna Deželak, predsednica. Ko si star, se pozna vsake pol leta. Še vedno moramo biti aktivni. ‘Pri 80 letih smo lahko še vedno – dekleta,‘ se nasmeji Milena Zupan, tajnica. Zares mladih deklet v društvu ni. Več članic je vdov, v društvu pa lahko tkejo prijateljske vezi in ostajajo del širše skupnosti. Pomoč lokalni skupnosti je eno osnovnih vrednot in vodil tega društva.
Erna Deželak, predsednica društva
Ljudem pomagajo pri tradicionalnih opravilih, kot je ličkanje koruze, obiranje jabolk, luščenje fižola, in žetje žit. Med njimi izstopa tradicionalno žetje pire pod Mrzlico – s srpom. Za skupine žanjic je organizirano tekmovanje, na katerem so članice leta 2022 osvojile prvo mesto.
Zanimivo je, se mnogokrat zgodi, da preko aktivnosti društva ‘zbobnajo skupaj’ tudi moški del lokalne skupnosti, ki se 45 članicam iz Dola z veseljem pridruži.
Da se mladi ne zanimajo za pridelavo lastne hrane, je krivo potrošništvo
Erna se spominja, kako so včasih doma vlagali sadje, kuhali marmelade, paradižnikovo mezgo in sušili zelišča. Polna shramba je osrednji del kmečkega življenja. »Tako je bilo nekoč: v službi smo bili ob petih zjutraj, jaz sem bila doma že petnajst čez prvo. Tako nam je ostalo celo popoldne, da smo lahko marsikaj postorili na vrtu in okrog hiše. Nekoč je bila vsa hrana domača.«
Milena Zupan, tajnica društva
Danes, doda Milena, pa mladi pijejo le sokove, kupljene v trgovini. V trgovini se vse dobi, tako da niti ne pomislijo na to, da bi hrano pridelali sami. Užitnih rastlin sploh ne poznajo, žuželk na vrtu se bojijo. “ko vnuku ponudim domač krompir in zrezek iz pečice, mi reče samo: babi, ne se matrat. Vzemi pomfri iz zmrzovalnika, pa je!” potarna Milena. ‘V trgovini se dobi vse, zato mladi nimajo interesa, da bi sami pridelali hrano.” Obe pa pomanjkanje zanimanja za tradicionalno in sonaravno pridelavo hrane povezujeta s hitrim tempom življenja, potrošništvom in karierno usmerjenostjo mlajših generacij: “mladi nimajo časa, še starejši smo včasih precej živčni in pod stresom,” doda Milena.
“Nismo zares kmetice, držimo pa se tradicionalnih vrednot”
Nobena od dam zares ne živi na kmetiji, kljub temu pa se še vedno držijo tradicionalnih vrednot in načina življenja. Erna ima doma koze in zajčke, Milena pa svojo zelenjavo prideluje na vrtu. Še vedno pa je to dovolj za pristen stik z zemljo in tradicijo. Kljub starosti članice (najstarejša šteje kar 95 pomladi) še vedno ostajajo aktivne, zelo rade se odpravijo na kakšen izlet. S publiko ostajajo v stiku preko Facebook strani, za katero skrbi Milena, ki je že prababica. Tehnologija je zanjo del življenja, ki ga je pač morala sprejeti. ‘Saj znaš, babi, saj ni težko, mi reče moj vnuk. Tako sem se naučila tudi tega.’
Polne shrambe dobrot, kraljica pa je potica
Osrednja dejavnost društva je kulinarika. Kuhajo tradicionalne jedi lokalnega izvora, občasno gostijo tudi kuharice z drugih področij Slovenije, s katerimi pripravljajo njihove lokalne jedi – prekmurske, gorenjske. Na lokalnih prireditvah so prisotne s svojimi pecivi, ki pa morajo biti tudi prilagojena vremenu – poleti se izogibajo čokoladi, ki se v vročini hitro stopi. Najbolj pa so ponosne na potice raznoraznih vrst.
![Nova cesta že skoraj končana - a trenutno še popolna zapora [foto] cesta_Podkraj_Hrastnik-Radeče_junij_2025_(3)_600x450](https://zon.si/wp-content/uploads/nc/2025/06/cesta-Podkraj-Hrastnik-Radece-junij-2025-3_600x450.jpg "cesta_Podkraj_Hrastnik-Radeče_junij_2025_(3)_600x450")
“Uspešno smo uredili večji del sanacije škode po avgustovskih poplavah leta 2023,” so zapisali na hrastniški občini. V prvi fazi so izvedli nujna zaščitna dela kot so zavarovanje plazine, ureditev zasilnega prevoza za nujne primere in preusmeritev vodotoka. Nadaljevali so z vrtanjem globokih pilotov ter pripravo temeljev za oporne zidove, ki bodo omogočili stabilizacijo terena. Urejeni so usadi ob reki, obnovljena infrastruktura in na cesti nov asfalt. S tem naj bi zaključili prvi del sanacije, za katerega so iz Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) prejeli slabih 840.000 evrov.
Napovedujejo drugi del
Spomnimo, cesta Podkraj – Radeče je bila v omenjenih neurjih poškodovana na 23 odsekih (TUKAJ). Na 9 kilometrski cesti je bila prioriteta sanacija plazu, ki se je pričela julija lani. Sledilo je še urejanje usadov, zaradi katerega so morali cesto v začetku letošnjega leta zapreti.
Za celotno sanacijo naj bi po podatkih MNVP občina potrebovala še dober milijon evrov. Polovico še letos, drugo pa do junija 2026. V tem delu nadaljujejo z gradnjo opornih konstrukcij in dokončno ureditvijo območja. Na cesti Podkraj – Radeče je od 12. maja 2025 vzpostavljena popolna zapora, ki velja do preklica. Za lokalni promet je zagotovljen obvoz po lokalni cesti v Strušce.
Foto:
Sorodni članki:
“Splošne knjižnice že vrsto let poleti delujejo po drugem delovnem času,” nam je povedala knjižničarka iz Knjižnice Litija Aleksandra Mavretič. V juliju in avgustu bo glavna knjižnica ob ponedeljkih in četrtkih odprta od 12. do 19. ure, torkih, sredah in petkih pa od 7.30 do 14.30. Ob sobotah bo zaprta.
Čakalna vrsta za knjigo o izkušnji v zaporu
V letošnjem letu so se bralci najbolj pogosto lotili knjig Skalpel: iskrena pripoved o delu in življenju kirurga, Intermezzo, Raztrgajmo nebo ter Znanost mirnega življenja. Trenutno je kar 21 članov v čakalni vrsti za izposojo knjige Simona Doma – Gringo Loco, v kateri opisuje izkušnjo v južnoameriškem zaporu.
Ker pa se bliža čas dopustov, počitnic – knjižničarka za lahko poletno branje priporoča “knjige za na plažo” in druge, nad katerimi so navdušeni tudi njihovi bralci. “Nori med, Sveža voda za rože, Nadvse bistra bitja, za otroke stripi o Pasjem možu, med domačimi avtorji pa Svetišča narave, dela Ferija Lainščka, Ravnateljevo hči, knjige Irene Svetek.”
Mateja Smodiš
Domače oziroma zasavske avtorje pa priporoča tudi Mateja Smodiš iz hrastniške knjižnice. “Za poletno branje od zasavskih avtorjev priporočamo romane Romana Kukoviča, Igorja Gošteta in Borisa Karlovška.” Sicer pa še naslove iz žanrske zbirke Cankarjeve založbe Razmerja. V Hrastniku so si bralci letos izposojali leposlovje in psihološke tematike, otroci stripe, mladina se je držala domačih branj za šolo. V poletnih mesecih bo knjižnica od ponedeljka do srede odprta med 13. in 19. uro, v četrtek in petek pa med 8. in 14. Trenutno v Hrastniku poteka njihov tradicionalni poletni festival. Kakšna je letošnja rdeča nit tridnevnega dogodka, smo zapisali v prispevku TUKAJ.
Poletno skrajšano tudi v Zagorju in Trbovljah
Na poletni delovni čas se bodo 1. julija prestavili tudi v Zagorju. Knjige bodo izposojevali med 11. in 19. uro ob ponedeljkih in sredah ter med 8. in 15. uro ob torkih, četrtkih in petkih. Enota v Kisovcu bo odprta ob torkih od 11.30 do 19. ure, na Izlakah ob četrtkih isto uro.
Knjižnica Trbovlje bo julija in avgusta svoja vrata odprla ob ponedeljkih in torkih med 12. in 19. uro, od srede do petka pa med 8. in 14. Ob sobotah bo zaprta.
V naslednjih mesecih bodo knjižnico v Trbovljah razširili:
Dnevna sredi mesta, v katero bodo lahko povabili tudi bolj zveneča imena
Za spodbudo študentom, ki so pri svojem zaključnem diplomskem delu izbirali tematike, ki so povezane z lokalnim okoljem, je občina Hrastnik objavila razpis za podelitev finančnih nagrad. Zanje je namenila 1.500 evrov. 250 evrov bodo podelili izbranemu kandidatu za končan visokošolski in univerzitetni študijski program. Za magistrsko delo bodo kandidati upravičeni do 500 evrov, za doktorat pa 750.
Lani brez nagrajencev
Za namen nagrajevanja zaključnih del je hrastniška občina sredstva v višini 1500 evrov namenila že lani, vendar ni bila izbrana nobena naloga. Sicer pa želi občina z razpisom spodbuditi obravnavo lokalnih tematik. V kolikor je vsebina zaključnega dela uporabna, jo je pripravljena tudi uporabiti – “seveda če je izvedljiva v okviru občinskih pristojnosti,” so nam pojasnili iz občine. V preteklosti se je že zgodilo, da so bila zaključna dela upoštevana pri razvoju projektov in strateških usmeritev. Po dogovoru s Knjižnico Antona Sovreta tam hranijo vsa dela, ki so bila v preteklosti nagrajena – do sedaj naj bi bili to dve nalogi, pravijo na občini. Kateri, ne vedo.
Za denarno nagrado se s svojimi zaključnimi deli, ki so gospodarsko, zgodovinsko, kulturno, geografsko ali kako drugače povezana s hrastniško občino, kandidati lahko potegujejo s prijavo na razpis. To je potrebno oddati na obrazcu, ki je objavljan na spletni strani občine, do 30. junija. Zaključna dela, ki so primerna za kandidiranje na razpisu, morajo imeti še uporabno vrednost pri razvoju podjetništva, kmetijstva, turizma ali drugih gospodarskih dejavnosti, ali pa prispevajo k ohranjanju kulturnozgodovinske dediščine, oblikovanju in ohranjanju okolja, in kvaliteti bivanja v občini.